Nekoč poligon za ovce

Za Mali Grintovec ste že slišali, kajne? Kaj pa za Lanež in Kobilo? Se mi je zdelo. Tokrat bomo obiskali greben, ki je v neposredni bližini ene najbolj obljudenih poti v slovenskih gorah, a tukaj gor močno dvomim, da bomo kdaj koga srečali. Greben, ki so ga pridni domačini dokončno izsekali in naredili prehodnega pred kakšnim letom ali dvema, si zaradi svoje izjemnosti zasluži, da ga opišem.

Zapeljemo se v Mače, kjer parkiramo na urejenem parkirišču za Kališče. Že takoj opazimo smerokaz, ki nas usmeri proti Hudičevemu Borštu. Najprej se zložno vzpenjamo po kolovozu, na razpotjih se držimo desno in bodimo pozorni na markacije. Pot je odlično označena. Kolovoz se višje ponekod strmeje vzpne. Pri smerokazu zapustimo kolovoz in se začnemo strmeje vzpenjati skozi gozd. Gremo mimo predelov, ki nosijo lokalna imena: Fendetov vrtec in Fuchsova frata. Dosežemo širšo markirano pot, ki povezuje Hudičev Boršt s Kališčem. Na tem mestu zavijemo levo in po nekaj sto metrih zavijemo strmo desno v smeri planine Dolga njiva. Pot je še vedno markirana in se strmo vzpenja skozi gozd. Ko dosežemo manjšo dolinico pod planino Dolga njiva, kjer je Fabulova bajta in markirana pot zavija desno, zagledamo ogromnega možica. Le kaj nam pove? Pridemo do možica in na levi strani zagledamo stezico, ki se začne vzpenjati proti zahodu na greben Laneža. Od možica dalje pot ni več markirana. Preden se pot obrne povsem na greben, je na levi strani idilična klopca s pogledom na dolino. Pot se strmo dvigne na greben, med številne posušene viharnike. Pot po grebenu je izsekana in lepo sledljiva. Pred nekaj leti še ni bilo tako. Na vrhu najbolj južne skalnate ravnine moramo biti pozorni na 30 cm široko, tri metre globoko in nekaj metrov dolgo skalno špranjo. Sledimo izsekani poti, občasno je celo kakšen možiček. V drugi polovici se nam z desne priključi še ena pot, ki na greben pelje direktno s planine Dolga njiva. Proti Malemu Grintavcu je pot speljana po ozkem grebenu, kjer je potrebne nekaj pazljivosti. Z vrha Malega Grintovca zagledamo malce drugačno podobo Storžiča, ki je kralj okoliških hribov. Sestopimo do Mačenskega sedla, kjer nas možic opozori na neoznačeno pot, ki vodi po dolini Suhe navzdol. Tukaj je možnost sestopa. Pot je sicer precej dobro vidna, na nekaj mestih malce težja, sploh v srednjem delu, kjer je obilno deževje pustilo posledice. Verjamem, da je lažje po dolini Suhe hoditi navzgor kot pa navzdol. Predlagam, da z Mačenskega sedla raje nadaljujemo proti Kališču, od tam pa po običajni markirani poti sestopimo nazaj na izhodišče.

Nadmorska višina: 1813 m
Višinska razlika: 1400 m
Trajanje: 7–8 ur
Zahtevnost: 4 / 5