Z letošnjo temo Tedna otroka so opominjali, kako pomembno je, da otrokom omogočimo pogoje za srečno in izpolnjujoče otroštvo. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič
Nepopisani listi
Zveza prijateljev mladine Slovenije je minuli teden zaznamovala sedemdeset let praznovanja Tedna otroka. Letošnja tema je bila: Otrok, nepopisan list.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) so ob Tednu otroka poudarili, da se vsak otrok rodi kot nepopisan list, vendar je njegovo odraščanje neločljivo povezano s časom, v katerem živi, pa tudi z vzgojo, šolskim sistemom, družbo in okoljem, ki ga obkroža. »Kljub temu pa osnovne potrebe otrok čez desetletja ostajajo nespremenjene. Vsi otroci, ne glede na čas in prostor, potrebujejo ljubezen, občutek varnosti, topel in zdrav dom. Potrebujejo igro, znanje, druženje z vrstniki, spodbudo, oporo, pomoč ter priložnosti za razvoj svojih talentov in interesov.« Letošnja tema Tedna otroka, so zato poudarili, nas opominja, kako pomembno je, da otrokom omogočimo pogoje za srečno in izpolnjujoče otroštvo.
»Otrok je kot nepopisan list, na katerega lahko skupaj pišemo lepe zgodbe ali pa tudi ne. Odgovornost je na vseh nas,« so poudarili na ZPMS. Ob tej priložnosti so se zato tudi vprašali, ali lahko najdemo kakšne vzporednice med otroštvom nekoč in danes. »Na prvi pogled bi rekli, da težko; toliko se je spremenilo – tehnologija, način vzgoje, tempo življenja. Edino, kar ostaja enako, je samo bistvo 'biti otrok'.« Sedemdeset let praznovanja Tedna otroka je zato po njihovo priložnost, da se ponovno ozremo na potrebe najmlajših in razmislimo, kako lahko vsi skupaj prispevamo k temu, da se »vsak otrok, kot nepopisan list, razvija v svojevrstno, ustvarjalno in zadovoljno osebo«. V zvezi s tem je avtorica letošnje poslanice ob Tednu otroka, študentka sociologije in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani Nika Gradišek poudarila: »Odraščati je vedno težko, odraščati v dobre ljudi še težje. V svetu, kjer družbene neenakosti, globalni konflikti in podnebna kriza ves čas trkajo na naša vrata, je apatija lahko nevarno mamljiva. Ko pišemo po listu svoje prihodnosti, otrocih, je zato ključno, da jih opremljamo z veščinami za svet, v katerega vstopajo; z veščinami empatije, solidarnosti in grajenja skupnosti.«