Nove zgodbe današnjega časa

Ljubljana – Škofjeločanko Kajo Teržan je širša bralska javnost spoznala leta 2018, ko je prejela Jenkovo nagrado za svojo drugo pesniško zbirko Krog. Tokrat se predstavlja s svojim prvim proznim delom Obračun. Ta se začne kot kolaž razbitih delov spomina in sanj. Skozi dialog z ribo, Krapom, se izmenično prepletajo notranji in zunanji prostori, realni in zamišljeni kraji, vse z namenom razrešitve temeljnega konflikta, ki vznika na prehodu iz notranjega v zunanji svet. Iskanje dela, doma, ljubezni in smisla se v tretjem delu romana zvrtinči skozi esejistično-poetični izliv, ki pripelje do soočenja v sklepnem dialogu: odpre se temeljni spomin, iz katerega lahko zraste nova veja življenja. Ali kot je zapisano v pozivu k branju, če se opremo na dobro zašiljeno ironično dimenzijo Kaje Teržan, bi lahko rekli: Obračun je to, kar od njega pričakujete. V njem boste kot v vodni gladini ugledali sebe.

Lena Kregelj je pisateljica, diplomirana komunikologinja in doktorica znanosti na področju socialne psihologije. Poklicno se ukvarja z raziskovanjem samomorov na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. V svoj literarni prvenec Zato sem torej prišla je uvrstila 18 kratkih zgodb. Te se trudijo biti kar najzvestejše vsakdanjemu življenju preprostih ljudi. Zveste celo do te mere, da nas pedantno opomnijo na vrsto drobnih detajlov, ki jih v imenu večjih težav radi spregledamo ali pa ostajajo – saj vemo, kako to gre – čeprav bistveni, očem skriti. Osrednje dogajalno polje, če ne kar predmet pisateljičinega ustvarjalnega pa tudi siceršnjega zanimanja, so najosnovnejši odnosi, ki se napletejo, zapletejo in kdaj pa kdaj tudi uspešno razpletejo v službah, doma, neredko pa kar v medprostoru vmesnih srečevanj v obliki spoznavanj in zmenkarij.

Četrto literarno delo etnologinje in kulturne antropologinje Ane Svetel je zbirka kratkih zgodb Steklene stene. Zbirka združuje pet motivno in tematsko raznolikih kratkih zgodb. To, kar jim je skupno, je značilni vonj našega časa, ki ga upoveduje avtoričina ubrana, zanesljiva in izbrušena pisava. Po čem vonja ta vonj? Nemara po hektičnem času, v katerem so medčloveški odnosi podvrženi zmrzali? Ali po trdem steklu, ki ne da od sebe niti kapljice vonja? Po zarodkih v velikosti sadežev? Po žrtvah in storilcih v vrstah profesorjev in študentk ...? In preden se nam v zgodbi Marelica ponudi pogled na ta sadež, ki je nekomu padel in se zakotalil ob rob stopnic, se zgodi še marsikaj.