Novo leto – nov list

Novoletna voščila so pogosto podobna – obrnili smo nov list, naj vam novo leto prinese sreče, zdravja, veselja … Kako lepo, klišejsko ali preprosto. Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. Pogosto rečem, da nisem invalidna niti bolna, sem le poškodovana. Domači me vozijo po vseh poteh, ki so kratke in preproste. V lepem popoldnevu me Janez pelje malo na sonce. Nekam višje, kjer je asfaltna cesta in je lep razgled dol v dolino in gor po hribih. Sedaj je bil najpogostejša izbira Bašelj. V nedeljo popoldne sva srečala štiri »berglarje«, ki so opravljali enako nalogo. Vsi so bili v paru, eden je peljal, drugi je nerodno z berglami stopicljal malo sem in malo tja, saj daleč ne moremo. Dva sta imela s seboj zložljive stole, da se je poškodovani usedel in lovil sončne žarke. Moja edina naloga je sedaj počitek, na dve uri naredim vaje in potrpežljivo čakam in merim kot upogibanja kolena. Dan za dnem se kot upogibanja povečuje, zdaj že presegam šestdeset stopinj. Lahko grem v bazen in uporabljam sobno kolo, torej se je nabor vaj razširil. En dan v praznikih sva šla na izlet. Odpeljala sva se v Rimske Toplice, pristala pa v Laškem, da bi nogo razgibavala v bazenu. Zdraviliški bazen je namenjen pretežno gostom, ki rehabilitirajo svoje »zamenjane« ali poškodovane ude. Na recepciji sva tako lahko opazila goste, ki so večinoma hodili z berglami. Eni z dvema, drugi z eno, eni so se pri hoji upogibali v levo, drugi v desno, spet tretji so bili na invalidskem vozičku. V bazenu je vse prilagojeno gostom, ki potrebujejo držala in oprijemala. Pri stopnicah za bazen je stojalo za bergle, imajo posebno dvigalo s stolom, da lahko bazen približajo gostom tudi na tak način. Vsi se gibljejo počasi, nobenega tekanja, škropljenja, hrupa. Vsak je zamišljen in dela vaje, priporočljive za njegovo poškodbo. Lahko sklepate, da sem bila najmlajša obiskovalka bazena. Ob treh popoldne je bila vodena telovadba. Kaj takega, sem pomislila, tudi tukaj imajo tovrstno aktivnost. Dve mladenki sta vodili animacijo in na koncu smo jima seveda zaploskali. Trudijo se popestriti dan. Prav gotovo so dnevi rehabilitacije v toplicah lahko kar dolgi in vsaka aktivnost je dobrodošla. Tako bo vsaj polovica leta 2025 zame zaznamovana z vajami, fizioterapijo, operacijo, sobnim kolesom, bazenom in vajami. Uteži in blazino za vaje imam v dnevni sobi ves čas pripravljene, skoraj kot pri majhnih otrocih, ko smo jih previjali in se z njimi igrali. Zdaj imam dovolj časa zase. Premišljujem, kako bi morda svoje življenje usmerila drugače, bolj upočasnjeno. Izvajam različne seanse, meditacije, dihalne vaje, iščem stik s seboj in si mislim, da ima vse svoj namen. Očitno sem potrebovala tudi tako izkušnjo.