Običaj peklanja v Selcih se ohranja

Peklanje je v Selcih star velikonočni ljudski običaj, ki ga je kulturno društvo dr. Janez Ev. Krek Selca v sodelovanju s tamkajšnjo podružnično šolo v lanskem letu po več kot pol stoletja ponovno obudilo. Gre za živahen, otroško obarvan obhod po vasi, ki poteka na veliki četrtek. Navdušenje domačinov nad obuditvijo starega običaja je privedlo do obljube, da tradicijo nadaljujejo. Zato so se otroci v četrtek z glasnimi ragljami in pekalicami odpravili od hiše do hiše in po tleh pobirali sladkarije, suho sadje in tudi kakšen kovanec, ki so jih kot po stari navadi gospodinje vrgle iz peharja pred prag svoje hiše.

Pobudnica dogodka in članica kulturnega društva Darja Štibelj nam je pojasnila, da jo je na pozabljeni običaj spomnil stari oče. Razlika pa je v tem, da so nekoč otroci peklali tri dni, od srede do velikega petka. »In seveda dobili precej manj sladkarij kot danes,« je v smehu dodala. Domačinka Danica Benedik se spomni, da je bilo otrok, ki so hodili od hiše do hiše, včasih res veliko, tudi po trideset skupaj. »Na veliki petek pa so potem nabirali še drva, da so lahko v soboto zakurili velikonočni ogenj in ga raznosili po hišah.« Peklarski običaj je omenjen tudi v knjigi Olge Šmid Selca nekoč, ki je izšla leta 1973, nekateri viri pa razlagajo, da je bil njegov glavni namen ustvariti hrup in živahnost v času, ko so bili cerkveni zvonovi »zavezani«. Prav po tem se običaj v Selcih razlikuje od drugih velikonočnih tradicij po Sloveniji, ki so večinoma mirne in povezane s cerkvenimi obredi. Marija Rovtar se iz svojega otroštva spomni, da so v tistem času revnejši bajtarski otroci hodili do vrat premožnejših in jih prosili za suho sadje, bombone, orehe. »Verjetno zato, ker so bili po postu že precej lačni.« Tokrat k sreči otrok ni priganjala lakota, veselje ob pobiranju sladkarij in navijanju glasnih ragelj, ki jih je izdelal lokalni mizar, pa je ostalo. So nam pa zatrdili, da ne bodo pojedli vsega naenkrat in da bodo nekaj sladkih dobrot prihranili. Pa jim verjemimo.