Klemen Slakonja s partnerko Mojco Fatur pred odhodom v švicarski Basel / Foto: Nik Bertoncelj

Klemen Slakonja s partnerico Mojco Fatur pred odhodom v švicarski Basel / Foto: Nik Bertoncelj

Obrat na glavo bo

Pred dnevi si je Klemen Slakonja, naš letošnji evrovizijski predstavnik, tik pred odhodom v Švico vzel čas za druženje z novinarji. Med drugim nam je izdal, da obrat na glavo zagotovo bo.

Slovenija se letos na največjem evropskem glasbenem spektaklu, Pesmi Evrovizije, predstavlja z umetnikom, ki ga ni treba posebej predstavljati. Klemen Slakonja, igralec, pevec, imitator in večkrat nagrajeni ustvarjalec, se je podal na novo, še posebej osebno obarvano pot – v švicarski Basel, kjer bo v imenu Slovenije zapel pesem, navdihnjeno z življenjem njegove življenjske sopotnice Mojce Fatur. Na letošnjo Emo se je Klemen podal brez običajnih mask in preoblek, ki so ga v preteklosti spremljale in zaznamovale kot prepoznavnega performerja. Tokrat se predstavlja v svoji najbolj iskreni, ranljivi obliki – s pesmijo How Much Time Do We Have Left z njegovega prihajajočega albuma. Gre za pretresljivo in hkrati navdihujočo skladbo, ki se poglobi v eno najtežjih obdobij njegovega zasebnega življenja. Navdih zanjo seže v leto 2016, ko se je po uspehu viralne uspešnice Putin, Putout zdelo, da se mu svet odpira – a le mesec dni pozneje je njegova partnerka Mojca Fatur prejela hudo zdravstveno diagnozo. V trenutku se je vse spremenilo.

Od ideje do švicarskih Alp

Slakonjev evrovizijski maraton se ni začel s februarsko zmago na Emi, temveč že dva meseca prej, ko se mu je porodila ideja, da bi sodeloval. Takoj za tem se je skupaj z ekipo lotil priprav, ki so vključevale tudi snemanje videa z evrovizijskimi zmagovalci, ki je bil objavljen dan po zmagi na Emi. Že teden po tej zmagi pa je sledilo snemanje »razglednice« – predstavitvenega videa – v švicarskih Alpah. »Dan snemanja ni bil ravno najlepši, a se je izkazalo, da je to mogoče celo dobro, glede na to, kar v pesmi sledi,« se spominja Slakonja, ki se je med snemanjem pomeril z vaškimi otroki v lokalni različici balinanja – in zmagal.

Petje na glavo – dobesedno

Eden najodmevnejših elementov njegovega nastopa je obrat na glavo, ki ga je Slakonja izvedel že na Emi. Gre za drzen trenutek, ki po njegovih besedah ni le vizualno zanimiv, temveč nosi globoko simboliko. »Obrat na glavo je metafora za to, kako se ti življenje po šokantni novici dobesedno obrne svet na glavo.« Po tem, ko mu je Evropska radiotelevizijska zveza potrdila, da lahko obrat izvede tudi na evrovizijskem odru, se je vrgel v trening. »Mesec dni po samem nastopu na Emi smo morali poslati posnetek nastopa in tam sem videl, da je po enem mesecu ta moj občutek ob obračanju na glavo malo izpuhtel. Zelo se mi je začelo vrteti, pred Emo smo to ponavljali na dnevni bazi. Potem sem videl, da bi se mogoče moral vsak dan postaviti na glavo. In zdaj to počnem, delam stojo in se privajam na to pozicijo,« je dejal in dodal, da obrat na glavo zagotovo bo.

Pesem se dotika src

Slakonja je v zadnjem času obiskal več predevrovizijskih dogodkov v Londonu, Amsterdamu in Madridu, kjer je pesem predstavil širšemu občinstvu. »Ko slišiš, da publika poje s tabo, ko jim podaš mikrofon in zapojejo brez zadržkov, je to res nepozaben občutek. V Londonu me je to povsem sezulo,« je povedal navdušeno. Veliko mu pomenijo tudi stiki z oboževalci, ki so se mu po nastopih odprli z zgodbami o tem, kako jih je pesem ganila.

Njegova življenjska sopotnica Mojca Fatur, ki je navdihnila pesem, bo skupaj z njim potovala v Basel. Kot je dejala, bo sicer nastop spremljala iz sosednje sobe – v šali je dodala, da ne bo preveč motila. A njena prisotnost ni zgolj simbolična. Slakonja poudarja, da gre pri vsem skupaj za skupno zgodbo, zgodbo o bolezni, njeni premaganosti in notranji moči. »Zdi se mi pomembno, da to poveva skupaj,« je dejal. Mojca je pesem slišala, še preden je bil dokončan načrt o sodelovanju na Emi – in njena prva reakcija je bila: »S tem moraš na Evrovizijo.«

Visoka pričakovanja

Čeprav priznava določeno mero stresa in treme, Slakonja ostaja na realnih tleh. »Moja pričakovanja so vedno visokoleteča, a hkrati si govorim, da moram uživati v trenutku,« je povedal. Z ekipo ga čaka še nekaj vaj in aklimatizacija na petje v specifičnih pogojih – predvsem na petje med stojo na glavi. Njegov nastop je sicer dokončan, dovoljene so le še manjše spremembe, kar pa Slakonje ne skrbi. Prepričan je, da je zgodba dovolj močna, in na na odru bo skušal kar najbolj jasno izraziti njeno bistvo.

Slakonja je na tej evrovizijski poti našel tudi nekaj mednarodnih somišljenikov. S Hrvatom, Islandcema in Avstralcem je razvil tesnejše stike, kar samo še potrjuje, da je Evrovizija več kot tekmovanje. Je srečanje idej, izkušenj, zgodb in – predvsem – ljudi.