Od Vrhnike do Drača, 2. del

Drugo etapo smo začeli v vasi Sela pri Osilnici. Po slovenski strani smo ob reki Kolpi kolesarili skozi kraje Ribjek, Bosljiva Loka, Mirtoviči, Kuželj in Petrina. Po dvajsetih kilometrih smo pri Brodu na Kolpi po mostu čez reko Kolpo prečkali mejo s Hrvaško. Takoj za mejo nas je presenetil prometni znak o zapori ceste. Nadaljevali smo pot in prispeli do zapore ter gradbišča. Delavci so za nekaj minut prekinili delo in nam omogočili prehod čez gradbišče, spremljevalni kombi pa se je moral vrniti ter nadaljevati po obvozu.

Po hrvaški strani Kolpe smo kolesarili skozi Zamost Brodski, Golik in Belo. Pri kraju Čedanj smo po približno 25 kilometrih kolesarjenja zapustili reko. Kmalu zatem nas je pričakal prvi resen izziv dneva – 18-odstotni štiri kilometre dolg klanec, na katerem smo premagali približno 300 višinskih metrov in prispeli v kraj Lokvica.

V bližini kraja Brod Moravice smo prečkali 15. poldnevnik, ki ga označuje kamniti spomenik. Na informacijski tabli smo si ogledali zanimiva dejstva, povezana s tem krajem. Ta dan smo večino časa kolesarili skozi Gorski kotar, ki je del Dinarskega gorstva. Najvišja gora v Gorskem kotarju je Risnjak (1.528 m n. m.), okoli katerega se razprostira istoimenski narodni park.

Dobrih dvajset kilometrov smo kolesarili po planoti, ves čas na nadmorski višini okoli 500 metrov. Pot nas je vodila malo gor, malo dol, skozi kraje Tomići, Bunjevci, Vukelići, Nikšići, Vučinići, Presika in Hajdine. Nato se je cesta začela spuščati. Med krajema Vrbovsko in Hambarište smo prečkali avtocesto Zagreb–Reka in nadaljevali spust v dolino reke Dobra, ki izvira v Gorskem kotarju, v Ogulinu ponikne in po nekaj kilometrih severno od mesta ponovno privre na površje. Nato teče proti Karlovcu, kjer se izliva v Kolpo. Prečkali smo reko in nekaj kilometrov nadaljevali ob reki in železnici, nato pa smo reko zapustili ter nadaljevali skozi naselje Gomirje, kjer stoji najzahodnejši srbski pravoslavni samostan iz leta 1600. Sledil je rahel spust in nato še enkrat vzpon skozi kraj Ljubošina ter zatem še zadnji spust, kjer smo se ponovno pridružili reki Dobra, ki nas je spremljala vse do Ogulina. Mesto ima nekaj več kot 7.000 prebivalcev, njegova glavna znamenitost pa je Frankopanski grad iz 16. stoletja.

Drugo etapo smo sklenili po 76 kilometrih in 1.230 premaganih višinskih metrih. Pot nas je vodila od mirne Kolpe v gozdnato notranjost Gorskega kotarja ter skozi dolino reke Dobra vse do Ogulina.