Od Vrhnike do Drača, 3. del

Zjutraj smo zapustili Ogulin in prvih deset kilometrov kolesarili po mirni asfaltni cesti skozi Oštarije in Skradnik. Pot smo nadaljevali po valoviti pokrajini skozi Kamenico Skradničko. Vmes smo se spustili do reke Mrežnice, od koder je sledil kratek vzpon do naselja Mesto Primišlje.

Pot nas je vodila skozi gozdnati Kordun, območje rjavega medveda. Na njegovo prisotnost so nas opozarjali iztrebki na cesti. Medveda je od daleč uzrl le kolega, ki je s ceste zavil v gozd in ga za hip opazil med drevesi.

Po približno štiridesetih kilometrih smo prispeli v Slunj. To majhno mesto s približno 1600 prebivalci je središče Korduna. V mestu se nahaja srednjeveška utrdba Frankopanov in staro Napoleonovo skladišče, največji čar pa se skriva v bližnji vasici Rastoke.

Rastoke so pravi vodni čudež. Kratka rečica Slunjčica, dolga le 6,5 kilometra, se tu razcepi v več rokavov ter čez kaskade in majhne slapove priteče v reko Korano. Ta vodni labirint sestavlja kar 23 slapov, zato Rastoke pogosto imenujejo tudi »male Plitvice«. Od Plitviških jezer so oddaljene približno trideset kilometrov. Nekoč je tu delovalo veliko mlinov, danes pa so Rastoke dragocena etnološka in tehniška dediščina. Tukaj so snemali tudi prizore iz filmov o Winnetouju, slavnem poglavarju Apačev.

Iz Slunja se je cesta začela vzpenjati skozi Lumbardenik do Broćanca. Nadaljevali smo po valoviti pokrajini na nadmorski višini med 300 in 400 metri ter kolesarili skozi kraje Čuić Brdo, Oštarski Stanovi in Rakovica do Grabovca. Peljali smo se tudi skozi avtokamp Korana v bližini Plitviških jezer, kjer smo ponovno prečkali istoimensko reko.

Pot nas je nato vodila skozi kraje Smoljanac in Rešetar v pokrajini Liki. Pri kraju Ličko Petrovo Selo smo prečkali mejo med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.

Prva vas za mejo je bil Prnjavor v občini Bihać. Do cilja je bilo še štirinajst kilometrov. Na obzorju so se pojavili prvi minareti, ki so naznanjali, da smo prispeli v okolje z večinskim muslimanskim prebivalstvom. Po kratkem, približno tri kilometre dolgem spustu nas je čakala še vožnja po bihaški kotlini do cilja v Bihaću. Skozi mesto teče reka Una, desni pritok Save.

Bihać ima bogato zgodovino. V njegovi okolici so našli številna gradišča iz železne dobe. Konec 16. stoletja je mesto prešlo pod osmansko oblast. Leta 1878 je Bosna in Hercegovina, skupaj z Bihaćem, prešla pod Avstro-Ogrsko. Leta 1942 je bilo v Bihaću prvo zasedanje Avnoja.

Etapo smo zaključili v Bihaću po 94 prevoženih kilometrih in 1064 višinskih metrih, potem ko smo iz Hrvaške prek gozdnatega Korduna in skozi Liko prikolesarili v Bosno in Hercegovino.