Odpornost

Gorenjska je prva regija v Sloveniji, ki sestavlja akcijski načrt prilagajanja podnebnim spremembam. Zadnje poplave so nas hudo prizadele in ne kaže na bolje. Povprečna temperatura se bo še višala, kar bo pomenilo, da bomo priča vedno večjim neurjem, sušam, poplavam, pozebam. Včasih so bile bolj redke, danes se moramo navaditi živeti s tem. Če smo pred desetimi leti besedo odpornost razumeli v zdravstvenem pomenu, da jemo zdravo hrano, vitamine, minerale in druge dodatke, je danes sinonim za odpornost širši. Govorimo o podnebni odpornosti, torej o hitrem ukrepanju ob različnih nevšečnostih, ki jih prinaša vreme. Poleti so vročinski vali daljši, tudi ponoči se ne shladi, poplave so pogostejše, toča je stalnica, pomladna zmrzal ni nič posebnega. Z dijaki smo bili povabljeni na dogodek, ki so ga organizirale občine in razvojne agencije na Gorenjskem. Dobili smo nalogo, kako predstaviti namakalni sistem na Gorenjskem, pa smo jim povedali, da ne gre le za namakalni sistem, da bomo predstavili širšo sliko trajnostnega kmetijstva. Namakanje so poznali že v starem Egiptu in Mezopotamiji, prav tako horizontalno vrtnarjenje z visečimi vrtovi. Če so to znali tedaj, bomo z vsem znanjem tehnike in tehnologije izvedli tudi danes. Podtalnico uporabljamo predvsem za pitje, pa tudi za namakanje, vendar nima neskončnih zalog. Morda je bolj izziv, kako ujeti padavinsko vodo in jo zbirati v različne cisterne in plinohrame, ki so morda že odslužili svojemu prvotnemu namenu. Zbiranje vode v planinah je lahko namenjeno napajanju živine, pozimi pa izdelovanju snega. Namakalni sistemi so različnih vrst od kapljičnih do daljinskih, od oroševanja sadja do rolomatov in pivot sistemov. Spremeniti bo treba način kmetovanja. Da bomo v hribih redili živino in predvsem drobnico in na ravninah poljščine in žita. Sadili bomo odporne sorte in uporabljali zastirke. Na Gorenjskem sedaj dobro uspevajo tudi kakiji, kiviji, asimine, grozdje, v rastlinjakih lahko gojimo tudi kurkumo in ingver. Zemlja se manj izsuši, če jo le rahljamo in ne orjemo. Obstajajo tudi drugi načini kmetovanja, kot so hidroponika in akvaponika, da ne govorimo o mikrozelenjavi. Kmetije so danes mali predelovalni obrati, kjer visoko kakovostno osnovno surovino ali pridelek predelajo v še bolj kakovostne izdelke, ki jih po višji ceni prodajajo v lokalnem okolju. In ne nazadnje bomo morali spremeniti tudi prehranjevalne navade. Meso, še posebej rdeče, je v vročih dneh manj primerno, torej ga uživajmo manj. Uživajmo manj hrane in tista naj bo lokalna, bolj zdrava in predvsem poskrbimo za manj zavržkov hrane. Vesela sem, da jim nekaj očal, skozi katera bodo gledali na življenje in svojo stroko lahko nadenem tudi jaz …