Ognjeni spektakel Teranovih

Od uličnih predstav, ki očarajo mimoidoče, do odrskih spektaklov, kjer uporabljata najsodobnejšo tehnologijo za prikazovanje grafičnih vzorcev v svetlobnih točkah – Kre.Aktiv ostaja sinonim za kakovost, ustvarjalnost in edinstvenost. »Najina vizija je ponuditi vrhunske svetlobne in ognjene spektakle, ki niso klasični,« razlaga Andraž, ki je leta 2006 svojo umetniško pot začel s preprostim žongliranjem. »Želiva pokazati, da cirkus ni tabu, temveč zabavna in ustvarjalna dejavnost,« dodaja Nataša.

Od ognja do hodulj

Njuni nastopi so unikatni in prilagojeni posameznim priložnostim – od ognjenih kreacij na prostem do svetlobnih spektaklov v zaprtih prostorih. Pri tem uporabljata posebno tehnologijo, ki omogoča prikaz različnih grafičnih vzorcev, kar je prava paša za oči. »Vsakokrat je prisoten nek pozitiven adrenalin, težko pa bi rekla, da sva kdaj bolj živčna. Vedno je enako, saj v vsako predstavo vloživa maksimalen trud in občinstvu ponudiva enako kakovosten nastop,« pojasni Andraž, Nataša pa razloži, da na nastop lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki. »Denimo veter, vetrovne razmere so pri ognjenih nastopih najzahtevnejše, saj ne veš, kako bo zapihalo in kam se bo obrnil plamen.«

Podobno je tudi pri hoduljah. »Hodulje so nekaj posebnega. Že sam pogled na nekoga, ki se dviguje nad množico, vzbudi zanimanje,« pove Andraž. Uporabljata različne hodulje, od nižjih, primernih za otroške prireditve, do višjih, ki so prava atrakcija na večjih dogodkih. »Največji izziv ni hoja, ampak teren,« razlaga Nataša. »Kabli, stopnice ali gneča so lahko ovira, ki jo moraš predvideti.« Kljub temu pravita, da hodulje prinašajo posebno energijo. »Ljudje so radovedni, te pozdravljajo, se fotografirajo s tabo. Ko pa stopiš z njih, si spet 'navaden',« se zasmeje Andraž, Nataša pa ga dopolni, da bi bil svet zagotovo lepši, če bi vsi ves čas hodili s hoduljami.

Flow arts: ples, natančnost in gibanje

Posebno mesto v njunih nastopih zavzema t. i. flow arts, kjer se rekviziti, na primer palice​ in poi, uporabljajo v popolni harmoniji z gibanjem telesa. »Rekviziti postanejo podaljšek tvojega telesa,« pojasni Nataša. Skupaj razvijata unikatne koreografije, ki vključujejo sinhronost, gibčnost in ustvarjalnost. Kot sta pojasnila, največ truda vložita v t. i. partner poi – gre za prepletanje rekvizitov, kjer si delita prostor in/ali rekvizit. »Hitro gre lahko kaj narobe, zadeva se zaplete in nastane izziv. Zato je treba opraviti ogromno treningov, saj nisi odvisen le od sebe. Partner poi zahteva veliko usklajevanja in sodelovanja,« pravita.

Veščine pridobivata z lastnim trudom in izmenjavo izkušenj z drugimi umetniki. Če je le mogoče, se udeležita evropske žonglerske konvencije, ki poteka v različnih državah. »Tam dobiš navdih, izmenjaš znanje in odkriješ nove tehnike,« pravita. Pred kratkim se je v Ljubljani mudil tudi največji cirkus na svetu, Cirque du Soleil. Kot so pojasnili Teranovi, se jim predstave ni uspelo udeležiti, so si pa njihov spektakel v preteklosti ogledali v Las Vegasu in bili, milo rečeno, navdušeni.

Tana prvič z ognjenimi pahljačami

Za šport navdušujeta tudi hčerko Tano. Poudarjata, da ji ne vsiljujeta cirkuške umetnosti. »Vedno jo spodbujava, naj dela to, kar jo veseli. Če se bo odločila za umetnost, jo bova podpirala. V nasprotnem primeru pa tudi,« pravita. Tana med drugim pleše ob drogu in igra harmoniko, pred kratkim pa se je v Preddvoru ob boku staršev prvič predstavila z ognjenimi pahljačami. »Bila sem nervozna, predvsem ker je začel pihati veter in se rekvizit ni prižgal,« pravi Tana. Kljub temu je premagala tremo in uspešno izvedla točko. »Pri njenih letih si jaz ne bi upal na oder,« priznava Andraž, ki velja za strožjega člana družinskega tandema. »Če želi nastopiti, mora biti točka kvalitetno pripravljena. Drugače je potrebne še nekaj vaje,« pravi.

December je za družino Teran najpestrejši mesec v letu. Poleg številnih nastopov pripravljata tudi nove kostume za naslednjo sezono, ki bodo po njunih besedah nekaj posebnega. »Gre za koncept, ki ga v Sloveniji še ni. Verjameva, da bo navdušil,« pravi Nataša. Kljub natrpanemu urniku si družina vedno vzame čas, da zadnji dan v letu preživi skupaj. »To je trenutek, ko se umirimo in načrtujemo novo leto,« zaključita Andraž in Nataša.