Število živorojenih otrok v Sloveniji v letih od 1954 do 2024 / Foto: Janez Logar
Število živorojenih otrok v Sloveniji v letih od 1954 do 2024 / Foto: Janez Logar
V soboto sem v dnevnem časopisju bral o strmem padcu rojstev na Japonskem, Kitajskem in tudi v Sloveniji. V spletni objavi te kolumne je prikazan graf rojstev za Slovenijo v letih od 1954 do 2024. Glavna ugotovitev je, da se je število rojstev v tem obdobju pri nas prepolovilo. Prvi velik padec se je začel v 80. letih prejšnjega stoletja. Padec rodnosti ni značilen le za te tri dežele, temveč gre za splošen, globalen trend v večini razvitih držav in tudi v številnih hitro razvijajočih se državah. Videti je, da nam ekonomsko-tehnološki razvoj prinaša tudi past: boljše kot živimo, manj nas je. Mnogi se še spominjate družin z veliko otroki, danes pa so redkost. Včasih je veljalo: otrok je toliko, kot jih je bog dal. Danes pa se večina parov za število otrok zavestno odloča. Kaj bo za družbo pomenil tako močan padec rodnosti, bo pokazal čas, saj se s takim pojavom človeštvo sooča prvič.
Zakaj se mladi danes odločajo za manj otrok? Najpogosteje slišimo ekonomske razloge – stanovanja so draga, prihodnost negotova, otroci predstavljajo velik strošek. Te skrbi so resnične. Hkrati pa velja, da danes živimo bolje kot kdajkoli prej, in država vendarle nudi določeno pomoč družinam. Velik vpliv ima tudi to, da se mladi odločajo za otroke kasneje. Kontracepcija omogoča natančno načrtovanje, mamice pa težje usklajujejo zahtevne službe in materinstvo. Včasih je pri vzgoji veliko pomagalo širše sorodstvo, danes pa sta starša pogosto sama. Mladi imajo tudi željo najprej dokončati šolanje, ustvariti kariero, potovati, doživeti svet. Otroci vse to vsaj delno omejijo, saj zahtevajo čas in zavestno skrb. V ozadju pa je morda tudi spomin prejšnjih generacij na težja otroštva, ki so mlajše nehote naredila bolj previdne.
Kdo pa danes še promovira več otrok? Zakaj se sploh odločiti za otroke? Zato, ker življenje z njimi prinaša posebno veselje in smisel, ki ga nič drugega ne more nadomestiti. Današnja družba tega pogosto ne poudarja – bolj opeva uspeh, kariero, potovanja. Zato se toplina in skrb včasih preusmerita k psom in mačkam. A otroci prinašajo nekaj, česar denar in udobje ne moreta dati. Poleg tega se od otrok (zaradi naših napak pri vzgoji) lahko ves čas učimo. Otroci so veselje in hkrati odgovornost – in čeprav včasih zahtevajo veliko, vračajo še več. Na starost je lepo, če te obiščejo in vprašajo, kaj potrebuješ, ali da nas kam peljejo, kaj naredijo za nas. Seveda pa je to, kakšni bodo naši otroci, odvisno od tega, kako smo jih vzgojili. Največja vrednota ni samo imeti otroke, temveč jih tudi lepo in odgovorno vzgojiti. Da se bodo znali upreti sodobnemu svetu individualizma in ohranjati spoštovanje do življenja, do staršev, do sočloveka.