Oživitev Jalnovih Bobrov v stripu

Epska zgodba Janeza Jalna Bobri, ki je zaznamovala slovensko literaturo in očarala generacije bralcev, je doživela novo preobrazbo. Zasluge za to gredo Tadeju Golobu, ki je zgodbo priredil v stripovsko obliko, in Petru Škerlu, ki je s svojimi ilustracijami oživil ta literarni dragulj.

Bobri so očarali generacije bralcev

Uroš Grilc, urednik pri Založbi Škrateljc, je ob tej priložnosti dejal: »Bobri so na neki način logično nadaljevanje izdajanja epskih zgodb pri Založbi Škrateljc. Kakorkoli obračamo, Slovenci epskih zgodb nimamo v izobilju, ampak Bobri so tisti, ki so očarali generacije bralcev, zaznamovali določeno obdobje slovenske literature in ki na neki način živijo še danes.«

Grilc je poudaril, da strip Bobri ni poskus bližnjice do romana, ampak ima namen spodbuditi tako mlade kot odrasle ljubitelje pustolovskih zgodb k branju vseh treh knjig izvirnih Bobrov ter širiti zavedanje o kakovostni slovenski literaturi. »Zmaga za bralca bo, da po branju stripa vzame v roke vse tri izvirne Jalnove knjige Bobrov in uživa v njihovi imenitnosti,« je poudaril urednik.

Brezčasna zgodba

Kot je pojasnil Tadej Golob, je z veseljem in radovednostjo pristopil k projektu, saj se je želel ponovno soočiti z zgodbo, ki jo je prvič prebral v otroštvu. »Zanimalo me je, kaj me bo pritegnilo danes, kar me takrat mogoče ni. Danes se mi zdijo Bobri brezčasna zgodba. Želel sem si, da knjiga govori, in marsikatero vprašanje je še ostalo neodgovorjeno,« je povedal Golob. Pri ustvarjanju besedila za strip se je trudil ohraniti Jalnov jezik in dušo zgodbe, kar mu je po njegovem mnenju tudi uspelo.

Projekt, ki je trajal tri leta in je nastal s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, je bil resnično obsežen. Prva faza je vključevala terensko delo po lokacijah Ljubljanskega barja, kar je zgodbi dalo dodatno avtentičnost. Poleg stripa knjiga vsebuje tudi dve spremni študiji, ki sta ju prispevala Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Andrej Gaspari. Mlekuž Vrhovnik je celostno opisoval ritme Ljubljanskega barja, Gaspari pa je temeljito obdelal ključno prevozno sredstvo, ki so ga nekdaj uporabljali koliščarji. »Knjiga vsebuje tudi dve zanimivi spremni študiji, s katerima smo želeli bralcu podati celotno sliko barja. Ne le Bobre kot literarni tekst, ampak tudi razmislek, vpogled v Ljubljansko barje, v to, kar danes vemo, Jalnu pa v tistem času najverjetneje ni bilo znano,« je še dejal urednik.

Ilustrator Peter Škerl je risanje stripov sicer prekinil pred dvajsetimi leti, vendar se je pri ustvarjanju ilustracij za Bobre ponovno vrnil k svoji mladostni ljubezni do stripov, čeprav se je pred tem njegovo ustvarjanje razprostiralo predvsem med ilustracije knjig, otroške literature in slikanic. »Strip je drugačen jezik, treba ga je razdrobiti in dodajati sekvence in moram reči, da mi je bilo v užitek, saj ni le na ravni neke celostne podobe. So tudi odnosi med liki, osebe rastejo s pripovedjo in temu sem se veliko posvečal,« je dejal Škerl.

Strip priporoča tako začetnim kot izkušenim bralcem stripov.

Bobri tudi na odru

Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnih in humanističnih programov v Cankarjevem domu, je napovedala tudi, da se čez dve leti obeta gledališka uprizoritev Bobrov. Ta bo v koprodukciji Zavoda Škrateljc s Cankarjevim domom in Dramo SNG Maribor zaživela na odrih v Ljubljani in Mariboru.