Planina Koren

Nadaljujem s svojimi pohodniškimi potmi. Vem, da prav visoko še ne smem. Težava je sestop, vaja pa dela mojstra, če mojster dela vajo. Torej izbiram planinske poti, kjer je izhodišče relativno visoko. Živim blizu Krvavca, pa vendarle smo na Krvavec hodili na smučanje, poleti v hribe nikoli. Krožno pot, ki se začne na Jezercih in gre preko planine Koren do vrha Korena na Zvoh in nazaj do Jezerc, sem prvič prehodila pred nekaj leti. Tedaj smo bili z otroki, tokrat je šla z nama Eva. Sem zelo vesela, če uspem katerega od otrok še nagovoriti za kakšen vzpon z menoj. Navajena sem, da hodim zadnja. Ne zato, ker bi to želela, ampak ker so vsi hitrejši od mene. Pot se z Jezerc vije po severovzhodni strani. Tako si z obrazom obrnjen stran od sonca, kar je zelo ugodno. Prvo počivališče je pastirska koča na planini Koren. Lepa koča, kjer postrežba deluje 24 ur na dan, sedem dni na teden. Kako neki je to možno? Samopostrežno, na zaupanje. Nudijo žganice, pivo, brezalkoholne pijače. Lesena omara je zaregljana. Ko odpreš vrata, je v omari hladilnik. Takoj mi je prišlo na misel, da je tako prikupno ozek, kot bi bil hladilnik z letala. Ko razlagam svoje občudovanje nad modelom hladilnika, že vidim kratico JAT. Jugoslovanski aero transport. Podjetje, ki ga že zdavnaj ni več. Tudi Adrie ni več, še pa se najde kakšen del stare opreme, kot je tale hladilnik. Od kod je hladilnik dobil napajanje z elektriko? Sončne celice na strehi, kako pa drugače. Vsesplošno so bile znane šale o kraticah evropskih letalskih družb. Za JAT je krožila šala (Joke About Time, kar bi prevedli šala o času). Torej je letalska družba imela pogoste zamude. Pot po planini je čudovita. Kaj kmalu se odpre razgled na Kamniške Alpe, kjer se bohotijo Turska gora, Brana, Planjava, Ojstrica in seveda Kalški greben, Grintavec, Kočna in Skuta. Čudovit razgled. Do vrha Korena je nekaj jeklenic in hoje po grebenu. Pot nas pripelje na Zvoh od zadaj. Z Zvoha se spustiš še nazaj do Jezerc in krog je sklenjen. Na Zvohu sem opazovala planino Dolga njiva. Poznam pesem, o pastirici Lori, ki je tam pasla krave.

»Za Krvavcem je dolina, kakor zibelka se zdi, s cvetjem pisanim postlana, ruševje krog nje šumi. In nebo nad njo je sinje, kot pomladni encijan. Sonce mlad metulj prihaja pit medico dan na dan. Tamkaj Čeri z Loro pase, dobra volja tam živi. Pridi pa se razveseli, če srce te kdaj boli.« Pesem je uglasbena in zelo lepo zveni. Na vrhu Zvoha je zdraviliški park. Več točk in klopi je tam, lahko se umirajte in preizkušate svoje čakre. Ko smo prišli nazaj k avtu, je bila že trda noč. Na poti smo bili šest ur, hojo pa smo začeli nekaj pred peto popoldan. Lepa tura, enostavno izhodišče in čudoviti razgledi. In nobene gneče.