Na poti proti Riminiju / Foto: Slavko Zupanc
Na poti proti Riminiju / Foto: Slavko Zupanc
Tretjo etapo smo začeli v Bellarii, v sončni Emiliji - Romanji. Pred nami je bilo 95 kilometrov in 1660 višinskih metrov – prvi resnejši preizkus nog oziroma zmogljivosti baterij električnih koles. Jutranji kilometri ob obali skozi letovišča Bellaria – Igea Marina, Torre Pedrera, Viserbella in Viserba so bili lahkotni.
Po prečkanju reke Marecchia smo vstopili v Rimini, živahno letovišče s približno 150.000 prebivalci. Tu so Rimljani že v 3. stoletju pr. n. št. postavili kolonijo Ariminum, na kar spominjata Tiberijev most in Avgustov slavolok.
Po kolesarski poti tik ob reki Marecchia smo nadaljevali do Ponte Verucchia, nato pa po cesti do Dogana di Verucchio I, kjer smo zapustili reko in zagrizli v osemkilometrski klanec proti San Marinu, peti najmanjši državi na svetu, ki meri le 61 km2 in ima približno 34.000 prebivalcev. Vzpon skozi Gualdicciolo in Acquavivo nas je pripeljal v Borgo Maggiore, nad katerim se mogočno dviga staro mestno jedro kot kamnita utrdba, postavljena med oblake.
Najhitrejša pot v zgodovinsko središče San Marina je žičnica, ki v nekaj minutah premaga 166 višinskih metrov. Večina je izbrala udobje gondole, nekaj vztrajnih kolesarskih zanesenjakov pa se nas je podalo na dobra dva kilometra dolg vzpon. Prvih 800 metrov vodi po kolesarski stezi skozi obnovljen tunel Galleria Borgo, speljan po nekdanji ozkotirni železniški progi Rimini–San Marino, ki je obratovala med letoma 1932 in 1944. Nato smo nadaljevali po cesti, ki se je strmo dvigala proti vrhu.
Sprehod po ulicah najstarejše republike na svetu nas je povsem prevzel: ozke kamnite uličice, katedrala, trije stolpi Guaita, Cesta in Montale ter osupljivi razgledi, ki segajo vse do Jadrana.
Po vrnitvi v Borgo Maggiore je sledil spust skozi Fiorentino in že smo bili znova v Italiji, v deželi Marke. Spust skozi Montelicciano–Poggio do Mercatina Conca je bil dolg pet kilometrov. Po prečkanju hudournika Conca (Torrente Conca) nas je najprej čakal tri kilometre dolg vzpon do Trebbia, po kratkem spustu in še dveh kilometrih vzpona pa smo prispeli do Monte Osteriaccia o San Giovanni, najvišje točke dneva (623 m n. m.). Nato je sledilo deset kilometrov čistega užitka – spust po lepo speljanih serpentinah skozi Auditore in Casinino do Ca' Gallo.
Po prečkanju reke Foglia nas je čakal še zadnji izziv dneva – desetkilometrski vzpon s približno 300 višinskimi metri do cilja. Skozi Schieti in Gadano smo prispeli v Urbino, mesto z okoli 15.000 prebivalci, ki leži v pokrajini Pesaro in Urbino v deželi Marke. Bili smo utrujeni, a zadovoljni, da smo uspešno zaključili še en dan našega kolesarskega potepanja po Apeninskem polotoku.