Po starem v Bašlju

Veselo je bilo torej že večer pred Kmečkim praznikom pod Storžičem, ko je oder v športnem parku v dolini potoka Belica v Bašlju gostil koncert. Nedelja pa se je v sončnem slogu začela že opoldne. V vlogah glavnih povezovalcev dogajanja smo po nekajletni odsotnosti ponovno lahko spremljali voditeljski duet, danes župana preddvorske občine Roka Robleka in njegovo soprogo. Kot vedno pa je tudi letošnji Kmečki praznik pod Storžičem oživil stare običaje in spretnosti. Osrednja tema letošnje prireditve je bilo tako prekrivanje streh po starem. Na Gorenjskem so bili namreč dolga stoletja najpogostejši materiali za kritino les (skodle ali »šinkelni«), kamen (skril) in slama.

Mojstri so v Bašelj prišli iz različnih krajev. Cirila in Izidor Jesenko sta se oglasila iz Bukovega Vrha v Poljanski dolini. Kot sta nam zaupala, se doma ukvarjajo z izdelavo cementnega špičaka. Bojan Rihtaršič iz Železnikov je predstavil izdelavo in polaganje skrilaste kritine. Stanislav Grilc s Kokrice je z nekaj mentorskimi besedami predstavil svojega varovanca Matica Zakrajška iz Cerkelj, ki pa ni dober samo s skodlami, temveč naj bi imel tudi precej umetniške žilice, sploh kar se tiče oblikovanja lesa z motorno žago in tudi bolj nežni, manjši detajli mu ležijo, nam je zaupal Grilc. Bojan Guček iz Dobja, tudi lastnik Kozjanske domačije, pa pravi, da sicer sam sodi že v mlajšo generacijo tistih, ki še obvladajo prekrivanje streh s slamo, a če pogledamo celotno sliko, jih je morda v Sloveniji le še pet, ki tovrstno znanje še imajo, je poudaril. Izvedeli pa smo tudi nekaj o izjemno stari mlatilnici, ki jo je – seveda s starodobnim traktorjem – v Bašelj pripeljal Marjan Kožuh iz Voklega.

Mojstri so bili pri predstavitvi zelo opisni. Občinstvo je izvedelo veliko o delnem ali celotnem postopku – kako so materiale pripravili, jih obdelali in nato natančno polagali, da je streha prenesla desetletja vetra, snega in dežja. Tudi kakšna zanimiva zgodba iz preteklosti je prišla na plano. Za pogovorno krmarjenje med mojstri na tem delu prizorišča pa sta bila zadolžena Luka Roblek in Marjan Markun.

Tudi letos na prireditvi niso manjkali številne dobrote iz prave kmečke kuhinje, tradicionalno kegljanje za jarca, srečelov, ugibali so težo cajne z dobrotami, ekipno so vlekli vrv. Otroci so imeli svoj kotiček, tu je bil tudi znameniti leseni »ringelšpil«​, v posebnem Koktajl šanku so si obiskovalci lahko privoščili čisto pravi koktajl, v senci dreves ob Belici pa je mladina iz Bašlja ponovno postavila dodatni prostor s točilnim pultom, kamor se preseli večerno dogajanje, tradicionalno pa ga imenujejo Peku. Oglasili so se domači folklorniki, okoli štirideset pohodnikov, t. i. junakov Sv. Lovrenca, pa so že v uvodnih urah nedeljskega dogajanja nagradili z manjšo pozornostjo za njihovo vztrajnost.

Pa dež? Je bil, da, vendar tistih, ki so jih srbele pete ter jih je okolje vabilo k druženju, popoldanske plohe niso zmotile.