Prejemniki letošnjih Severjevih igralskih nagrad ob podeljevalcu Mihi Ješetu, predsedniku upravnega odbora Sklada Staneta Severja / Foto: Tina Dokl
Podelili letošnje Severjeve nagrade
V nedeljo so na Loškem odru že štiriinpetdesetič podelili vsakoletne nagrade Sklada Staneta Severja. Za življenjsko delo v ljubiteljskem gledališču jo je prejel Klemen Klemenc, igralska legenda jeseniškega gledališkega odra.
Škofja Loka – V nedeljo so že tradicionalno na Loškem odru podelili letošnje nagrade Sklada Staneta Severja. Tokratni izbor je delo strokovne žirije sklada v sestavi Zala Dobovšek, Barbara Rogelj, Staša Mihelčič, Tea Rogelj in Branko Jordan.
Za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih sta jih prejela Miranda Trnjanin, samostojna ustvarjalka na področju kulture, in Lovro Zafred, član igralskega ansambla SLG Celje. Nagrado Sklada Staneta Severja za igralsko stvaritev študentov dramske igre sta prejela Kaja Petrovič in Luka Seražin, oba študenta AGRFT.
Nagrado Sklada Staneta Severja za življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču si je po več kot pol stoletja zvestobe Gledališču Toneta Čufarja Jesenice in več kot sedemdesetih vlogah prislužil Klemen Klemenc. Severjevo nagrado za igralske dosežke v slovenskem ljubiteljskem gledališču pa je prejel Srečko Kermavner, član gledališkega ansambla Šentjakobskega gledališča Ljubljana.
Nagrade je podelil Miha Ješe, predsednik upravnega odbora Sklada Staneta Severja, njegov dolgoletni član in v preteklosti tudi predsednik, gledališki in radijski režiser Aleš Jan pa je v spominskem nagovoru med drugim poudaril: »Slovenski igralec, tudi po zaslugi sklada Staneta Severja, je priznan doma in v tujini, slovenski igralec je ambasador slovenske govorjene besede, slovenski igralec zasluži, da ga spoštujemo in cenimo.«
Po podelitvi nagrad je sledila predstava Iva Brešana Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v režiji Dejana Spasiča in izvedbi domače igralske skupine KD Loški oder.
»To je seveda najvišja nagrada za igralca v ljubiteljskem gledališču. Za celotno skupino pa je bilo to nekoč v rajnki Jugoslaviji povabilo najboljše predstave pretekle sezone v spremljevalni program Borštnikovega srečanja,« je povedal Klemen Klemenc, igralska legenda Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, ki bi ob novi priložnosti zagotovo ponovno stopil na pot ljubiteljskega igralca. »Po navadi rečemo, da je gledališče naš drugi dom, sam pravim, da je nekaj več – je nadgrajeno okolje, kamor 'paše' tako dom kot gledališko okolje, dobri prijatelji in družba, pa še kaj dobrega narediš za občinstvo. Nič ne bi spremenil, bilo pa mi je všeč, da sem bil tako pojavno kot glasovno vedno uporaben tudi za tako imenovane male vloge.«
Kot je zapisano v obrazložitvi k nagradi, Klemen Klemenc svoje vloge nenehoma polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. »Njegov igralski opus je bogat – več kot 50 let je zvest svojemu gledališču, Gledališču Toneta Čufarja, oblikoval je več kot 70 vlog in nastopil več kot 1000-krat. Režiserji so mu večkrat namenili tudi več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega.«
Srečko Kermavner, že 41. sezono član Šentjakobskega gledališča Ljubljana, je nagrado za igralske dosežke prejel za vrhunsko oblikovano vlogo Vladimirja v Beckettovem Čakanju Godota.
Član igralskega ansambla SLG Celje Lovro Zafred je eden najprodornejših igralcev mlajše generacije. Kot je zapisano v obrazložitvi k nagradi, se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. »V različne gledališke poetike vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Z vlogami Kajuha, Riharda II., Henrika VII., Nikite in drugimi v avtorsko raznolikih, umetniško prodornih uprizoritvah Juriš, Pet kraljev, Oblast teme in 3JA!, ki so zaznamovale pretekli dve sezoni v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa tudi v slovenski gledališki krajini.« Ob nagradi je povedal: »Zame je bilo to eno veliko presenečenje, predvsem pa potrditev, da je moj trud, vložek v predstavo na ta način opazen. To je potrditev, da sem na pravi poti, in dober obet za moje nadaljnje delo.«
»Tudi zame je nagrada lepa potrditev, da delam dobro. Vesela sem, da je bilo to opaženo, kljub temu da sem 'na svobodi',« je povedala Miranda Trnjanin, dramska igralka, samozaposlena v kulturi, ki je v zadnjih letih dvakrat igrala tudi v predstavah Prešernovega gledališča. »Klic o nagradi, ki sem ga dobila, me je zelo razveselil, je dobra popotnica za naprej.« Kot je zapisano v obrazložitvi, se je v zadnjih dveh letih s svojo eruptivno igralsko energijo v ustvarjanju serije presežnih odrskih podob v raznolikem razponu estetik in poetik izkazala kot izstopajoča igralka svoje generacije z zrelim in dovršeno izbrušenim igralskim izrazom. Miranda Trnjanin je nagrado prejela za vloge v uprizoritvi Anne Carson Norma Jean Baker Trojanska, Susi v uprizoritvi Elfriede Jelinek Ljubimki, v uprizoritvi Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha in kot Una v uprizoritvi Tanje Šljivar Kot vsa svobodna dekleta, slednji v produkciji Prešernovega gledališča.
Nagrado Sklada Staneta Severja za igralsko storitev študentke/študenta dramske igre sta prejela študenta AGRFT Kaja Petrovič in Luka Seražin za vlogi v produkciji 6. semestra Ay, Carmela! Joséja Sanchisa Sinisterre. Ay, Carmela! je igra za dva igralca – v njej nastopa ljubezenski par, potujoča varietejska umetnika Carmela in Paulin, ki med špansko državljansko vojno odigravata predstave na podeželju; ob napačnem času se znajdeta na napačnem kraju, kar privede do Carmeline smrti. Kot je poudarila žirija, sta Kaja Petrovič in Luka Seražin oblikovala poglobljeni dramski figuri, s katerima lahko sočustvujemo, se z njima identificiramo in ju razumemo ter si hkrati z njima zastavljamo bistvena etična in bivanjska vprašanja. In kaj, če ne to, je odlično narejena vloga?
»Nagrada je kot neka platforma, ki nama je zdaj ponujena kot mladima igralcema in s katero upava, da bova penetrirala v ta umetniški svet. Je pa za nas mlade tudi pobudnica, da smo opazni in da imamo nek glas v tem svetu,« je povedal Luka Seražin, soigralka Kaja Petrovič mu je pritrdila in dodala: »Narava igralskega poklica je, da se nikoli ne moremo zares pogledati od zunaj in da je mogoče zelo težko zaupati si, da imaš nekaj ponuditi na odru. Mogoče se je s tako nagrado malo lažje potrepljati po rami in ob tem imeti občutek, da si nekaj dobrega naredil in je nekdo to videl.«