Poklon pesniku moderne

Šenčur – Kulturno-umetniško društvo Valentin Kokalj Visoko je v izteku tedna v sodelovanju z Ljudskimi pevci Hiše čez cesto Milje zaznamovalo nedavno 150. obletnico rojstva pesnika Dragotina Ketteja, enega najvidnejših predstavnikov slovenske moderne. V Blagnetovi hiši v Šenčurju so člani recitatorske skupine Maruša Felkar, Dragomila Šeško, Jelka Štefanec, Sonja Zupančič, Milan Krišelj in Janez Žaler skupaj z osnovnošolcema Janom in Majo Stojčević, pevkami in pevci pod vodstvom Staneta Markuna ter citrarko Luo Petrich ustvarili preplet poezije in glasbe, ki je obudil temeljne motive njegovega ustvarjanja – hrepenenje, ljubezen, resnico in notranjo luč.

V Kettejevo življenje in delo se je poglobila Danijela Bakovnik, pobudnica spominskega večera in avtorica veznega besedila, ki je v interpretaciji Slavice Bučan obiskovalcem približalo pot, polno preizkušenj, ter raznovrstni opus nadarjenega pesnika, »človeka z velikim srcem in velikim duhom«, kakor je Ketteja po mnenju Bakovnikove morda najbolj natančno označil njegov prijatelj Ivan Cankar.

Velika pesnikova čustvenost je bila po navedbah dr. Franceta Koblarja dediščina po zgodaj umrli materi. »Z leti je prevladovala očetova zunanjost, živahnost in življenjska širina,« je zapisal urednik Kettejevega zbranega dela, izdanega leta 1940. Oče Filip, učitelj v različnih krajih – Dragotin se je rodil na Premu pri Ilirski Bistrici, kasneje pa se je družina večkrat selila –, organist, zborovodja, marsikje duša kulturnega življenja, je bil njegov največji vzornik. Prvo pesem je pri svojih osmih letih napisal prav zanj, za njegov god. Sedem let kasneje, na dan, ko je izšla pesem, v kateri je izpovedal bridko žalost zaradi izgube matere (Za materjo), je v njegovo življenje zarezala še očetova smrt.

Preobrat v njegovem življenju sta bili slabi dve leti v Novem mestu, kjer je zaključil gimnazijo in po zgodnjem, ljubljanskem obdobju doživel najbolj plodovit ustvarjalni razvoj. »Našel si je prijatelje in tudi njegovi profesorji so ga spoštovali kot pesnika. Ker s šolo ni imel preveč dela, je ob šolskih obveznostih še sam študiral vse mogoče stvari in se učil tujih jezikov, najintenzivneje ruščine, zato da je literarna in tudi filozofska dela lahko bral v izvirniku. Veliko je pisal, največ pesmi, in poleg tega še prevajal. Tudi v Novem mestu je ustanovil literarno društvo Zadruga, predaval njenim članom … In si ob vsem tem redno dopisoval s svojimi ljubljanskimi prijatelji, največ z Ivanom Cankarjem,« je pojasnila Danijela Bakovnik. Mnoge verze je navdihnila Angela Smola, velika, a neuslišana ljubezen ...

Izdaje svojega knjižnega dela Dragotin Kette ni dočakal, umrl je leta 1899 v ljubljanski Cukrarni, star 23 let. Leto kasneje je izšla zbirka pesmi s preprostim naslovom Poezije, ki jo je uredil Anton Aškerc.