Potepanje po Čilu in Argentini (1)

S tem podlistkom začenjam pripoved o najinem potovanju po Južni Ameriki. Dogodivščino, dolgo dobrih 21 dni, ki sva jih z Nejcem izmenjaje preživela v Čilu in Argentini, bom strnila v nekaj nadaljevanj, ki bodo skupaj z opravljeno potjo skakala iz ene v drugo državo, začenši na skrajnem jugu Južne Amerike, v Patagoniji.

Najino potovanje traja že skoraj 48 ur. Polna dva dneva, ki sva jih preživela na letališčih v Benetkah, Frankfurtu in Bogoti, ter zdaj že dodobra naveličana in utrujena v Punti Arenas, od koder bova v naslednjih dneh krenila proti osrčju Patagonije. Punta Arenas je poleg Ushuaie eno izmed najbolj južnih mest Patagonije ter za številne le priročen postanek, preden nadaljujejo proti slovitemu parku Torres del Paine ali pa z eno izmed odprav preko Ushuaije odplujejo proti Antarktiki.

Ko se po dveh dneh le dodobra naspiva, se po hitrem zajtrku zapodiva v mesto, ki me s svojimi lesenimi živobarvnimi hišami in bližino oceana spominja na finska in norveška podeželska naselja. Pa tudi sicer je njegova zgodovina prežeta z evropskim vplivom, saj je mesto v 19. stoletju prejelo val hrvaških priseljencev, o čemer pričajo imena številnih lokalov in restavracij ter nagrobniki mestnega pokopališča. Sprehodiva se do Mirador Cerro de la Cruz, ki ponuja osupljiv panoramski pogled na strnjeni center, ter nadaljujeva proti obmorski promenadi vse do spomenika Goleta Ancud, ki je posvečen prvi čilenski ladji, ki je leta 1843 priplula v Magellanovo ožino. Ogledujeva si zanimive poslikave, ki krasijo pročelja hiš ter potep zaključiva na Cementerio Municipal, enem izmed največjih pokopališč v Južni Ameriki, kjer iščeva posvetila, izklesana v čast pomembnim hrvaškim družinam. Ura naznani čas za odhod, ki kljub slovesu od Punte prinaša nove dogodivščine in začetek raziskovanja gorstev v osrčju Patagonije.

(Se nadaljuje)