Potepanje po Čilu in Argentini (4)

Čeprav je bilo slovo od čudovitih vršacev težko, pa je odhod iz mesta Puerto Natales hkrati pomenil tudi začetek novih dogodivščin v argentinskem delu Patagonije, natančneje v mestu El Calafate. Majhno turistično mesto je ime dobilo po sladko-kislemu sadežu, ki ga domačini zakuhajo v marmelade ali pa iz njega pripravljajo močno žgano pijačo calafate sour. Veliko bolj kot sam sadež pa turiste v mesto privablja eden izmed največjih ledenikov v Južni Ameriki, Perito Moreno.

Perito Moreno je del nacionalnega parka Los Glaciares in pokriva približno 250 kvadratnih kilometrov površine. Turistična atrakcija je postal zaradi lahke dostopnosti in dejstva, da je eden redkih ledenikov na svetu, ki ni v fazi krčenja, temveč se njegova površina celo povečuje. Ledenik je od mesta El Calafate oddaljen slabih osemdeset kilometrov, ki jih vsakodnevni turistični avtobusi premagajo v uri in pol. Ker pa so cene prevozov nesramno visoke, sva se z Nejcem odločila, da poskusiva srečo s štopanjem. Ni bilo treba dolgo čakati, ko nama je ustavil starejši nemški par v sivem meganu. Vožnja je ob prijetnem klepetu minila, kot bi mignil, in že sva jima mahala v slovo ter se skupaj z drugimi turisti napotila proti ledeniku.

Ob obali so okoli čela ledenika speljane razgledne poti, po katerih sva se sprehodila vse do njegovega sprednjega dela in opazovala bleščeče modre odtenke ledu, ki so bili na nekaterih koncih videti že skoraj vijoličasti. Ledenik je na zgornji površini ostro nazobčan, njegovo krušljivo čelo pa je ravno v trenutku, ko sva čakala na morebiten podor, glasno zagrmelo in zabobnelo ter v jezero odvrglo ogromne kose ledu. Veličastno!

Izlet sva zaključila s štopanjem do mesta. Mlada Argentinca sta naju odložila pred njuno najljubšo restavracijo Don Cesar, v kateri sva prihranjeni denar za avtobus unovčila na najboljši možni način – jaz za sočni goveji vrat, Nejc pa za odlična pikantna rebrca. (Se nadaljuje)