Značilna alpska arhitektura v središču mesta
Najino potovanje se je iz El Chaltena nadaljevalo s 24-urno vožnjo do mesta Bariloče, ki leži v pokrajini tisočerih jezer in bi ga lahko poimenovali kar Švica v malem. Bariloče slovi po svoji alpski arhitekturi, ki človeka že na prvi pogled spominja na visokogorske švicarske vasice, saj kamnite hiše s strmimi lesenimi strehami in majhnimi okni odražajo vpliv nemških in švicarskih priseljencev. Tako kot v El Chaltenu je bilo najino raziskovanje razpeto med bežnimi obiski mesta, kjer sva si v čokoladnici Mamuschka privoščila njihovo ikonično tortico, in se v domači prodajalnici spoznavala z odličnimi okusi empanad, ter celodnevnimi pohodi, od katerih se mi je v spomin najbolj vtisnil izlet do postojanke Refugio Frey.
Z Nejcem sva v zgodnjih jutranjih urah ujela mestni avtobus, ki naju je skupaj z drugimi pohodniki odložil pod vznožjem gorovja Cerro Catedral. Stezici sva sledila mimo potokov in slapov, se skozi bukove gozdove povzpela do bivaka Petriček in po treh urah pred seboj le zagledala majhno kočo. Pobuda za gradnjo Refugia Frey je bila v rokah enega izmed najvidnejših andistov med Slovenci v Argentini, Vojka Arka. Ta je skupaj s člani društva Club Andino Bariloche ob laguni Tonček zgradil kamnito kočo z rdečimi polkni, ki še danes z veseljem sprejema domače in tuje pohodnike, turne smučarje ter alpiniste.
Hladen veter je kaj kmalu s seboj prinesel prve snežinke, da sva se hitro prerinila v toplo notranjost majhnega zavetišča, kjer so domači planinci peli ob zvokih kitare, oskrbnica pa je prišlekom stregla skodelice vroče čokolade in dišeče kave. V naslednjih dneh sva se povzpela še do Refugia Lopez in razglednika Cerro Campanario, potem pa pot nadaljevala mimo vulkanskega mesta El Pucon vse do milijonskega Santiaga. (Se nadaljuje)