Pravljične krošnje

Učenci tretjega in četrtega razreda so se v Kulturnem centru Tržič srečali z avtoricama Bredo Podbrežnik Vukmir in Klariso Jovanović ter ilustratorjem Markom Ropom, ki so jim predstavili čarobni svet knjige Čudežna drevesa. Knjiga, ki združuje pravljice, povedke in legende z vsega sveta, se osredotoča na drevesa, simbol življenja in modrosti. »Ljudje in drevesa smo si podobni,« je v uvodu zapisala Breda Podbrežnik Vukmir. »Smo pokončni, ukoreninjeni, naša glava ali krošnja je na vrhu telesa ali debla. Vsak človek in vsako drevo sta edinstvena, drugačna in posebna.«

Poudarili pomen dreves

Breda Podbrežnik Vukmir je ob tem pojasnila, kako je nastala ideja za knjigo: »Želela sem, da otroci spoznajo pomen dreves skozi pravljice ter da se zavejo, da nas obdajajo čudežne lepote. Drevesa niso le lepa, ampak so tudi dragocen del našega ekosistema, ki ga je treba varovati.« Pravljice je zbirala več let, ker pa je bil material zelo neenoten, je potrebovala čutečo in za slog občutljivo pesniško in pisateljsko roko, Klariso Jovanović. Kot je pojasnila slednja, se je pri literariziranju držala ljudske dikcije. »Ljudska pravljica zaživi v živi besedi – pravljičar pritegne z mimiko, glasom in narečjem,« je povedala ter hkrati poudarila pomen branja. »Papirnata knjiga omogoča bolj zbrano branje kot ekran, zato je pomembno, da otroci že zgodaj razvijejo ljubezen do knjig. Tukaj največjo odgovornost nosijo starši.« Ilustrator Marko Rop pa je knjigi dodal še vizualni del. Kot je pojasnil, je bil to čudovit projekt, ki pa se ga je, tako kot vsakega do zdaj, lotil izredno študiozno. Skozi pravljice je namreč raziskoval druge kulture, da so se ilustracije ujemale z okoljem zgodbe. Poleg živega pripovedovanja pa je dogodek obogatil tudi glasbenik Daniel Artiček.

Prireditev v Tržiču tako ni bila le predstavitev knjige, ampak tudi priložnost, da se mladi bralci navdušijo nad močjo zgodb in spoznajo, kako dragocena so drevesa – tako v naravi kot v pravljicah. Pravljice, ki so jih slišali, bodo otroke morda spodbudile, da bodo naravo gledali z novimi očmi in si zapomnili, da vsako drevo skriva svojo zgodbo. Uresničitev prizadevanj knjižnice, da bi literaturo približali mladim na zanimiv in ustvarjalen način, pa se je kazala tudi skozi knjižni sejem – najmlajši bralci so se namreč takoj zapodili v knjige, ki so jim bile na voljo za domačo zbirko.