Pohača, kulinarična posebnost Koroške. / Foto: Jože Košnjek

Praznik rožanske pohače

»Koroška pohača ali pogača je tradicionalno koroško pecivo, ki ne sme manjkati za noben praznik. Njena peka ponuja cele vrste možnosti in spodbud k preizkušanju svojih zamisli. Zato jo v koroških gospodinjstvih pečejo na različne načine. Recepti gredo iz roda v rod. Srečujemo nepregledno raznolikost pohač, zato je vsaka od njih pravzaprav izvirnik,« je v uvodni besedi h knjigi Nataše Partl Koroška pohača zapisala univerzitetna profesorica, raziskovalka, slavistka in etnologinja dr. Herta Maurer – Lausegger. »V Podjuni jo na primer spečejo drugače kot v Rožu ali na Zilji. Pečejo jih za različne priložnosti, zato poznamo poročne, božične, velikonočne in druge pohače,« je še povedala dr. Herta Maurer – Lausegger. Avtorica že omenjene prve knjige o koroški pohači Nataša Partl, ki poučuje na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu, v svoji knjigi bralca poduči, da so osnovne sestavine za pohačo poleg kvašenega testa še sesekljani orehi, rozine, rum za namakanje, kristalni sladkor, cimet in maslo, marsikje pa še rožičeva 'štupa'. Pohača je podobna dunajskemu šarklju, pecivu okrogle oblike, ki se peče v posodi iz žgane gline, vendar na sredini nima tradicionalne luknje.

V osrednjem parku v Borovljah vsako leto posebej počastijo koroško oziroma rožansko pohačo. Letos je bilo že 17. praznovanje, ki ga je v nedeljo, 25. avgusta, po sveti maši v prireditvenem šotoru odprl boroveljski župan Ingo Appe. Svoje pohače in tudi druge vrste peciva so predstavljali številni koroški kraji in njihova društva. Praznik je bil tudi slovensko obarvan, za kar so poskrbeli Kavčičevi iz Koče na vrhu Ljubelja in mojstrice peke Podbreške potice iz Podbrezij. Podbrežanke so v konkurenci 69 pohač oziroma potic osvojile prvi dve nagradi v skupini sladkega peciva.

Sejem v Pliberku

V podjunski prestolnici Pliberk se bo danes začel do ponedeljka, 2. septembra, trajajoči sejem na travniku z imenom Jormak. Prirejajo ga že nad 600 let – Pliberk je dobil pravico za prirejanje sejmov že leta 1393 – in je med najstarejšimi in najbolje obiskanimi klasičnimi sejmi na Koroškem. V štirih dneh jih pride tudi do 140.000. Nanj prihaja vsako leto tudi veliko obiskovalcev iz Slovenije. Jormak je pravi ljudski praznik v južnem delu Koroške.

×