Preboj navad

Najprej rabimo čas. Če hočemo nekam priti, moramo najprej vedeti, kje smo. Nujno potrebujemo čas in se začeti opazovati. Kadar je naš delovnik predolg, preprosto ni časa, da bi opazovali sebe. Če preveč delamo, smo utrujeni in smo v krogu ponavljanja (moč podzavesti) ter se sploh ne zavedamo, da obstajajo druge možnosti. Običajno ne gre za preživetje, temveč moč podzavesti, da nas odvrne od sprememb. Nato potrebujemo razumevanje. Uporabimo znanje, ki ga imamo danes na razpolago. Naši starši in stari starši ne samo da niso imeli časa za osebnostni razvoj, za spremembe, v družbi (in še manj v družinah) ni bilo znanja, kaj in kako narediti, da bi lažje in bolj srečno živeli. Niso mogli in smeli razmišljati, da bi sebe spremenili in se pomaknili v smer izpolnjevanja svojih želja in potreb. Že samo to dejstvo (včasih–danes) nas mora navdihovati s hvaležnostjo in upanjem za prihodnost.

Kaj moramo razumeti? Razumeti moramo kombinacijo misli in čustev ter postavitev jasnih ciljev. Naše misli so kot načrt za naše potovanje ali načrt za avto ali načrt za karkoli, torej naše misli so kot arhitekt. Z mislimi si ustvarimo sliko, kaj si želimo. Moramo biti zelo natančni pri izdelavi tega načrta. Čustva so pa gorivo in moč, da uresničimo svoj načrt. Ali še drugače zapisano: misli proizvaja razum, čustva srce. Moramo vzpostaviti sodelovanje razuma in srca. To je celota. Na žalost nam pomik naprej onemogočajo ravno stari programi (izgovori: ah, saj je dobro, bom že potrpela, tako sem navajen, nimam volje se spremeniti, moj oče me je tako naučil, tako sem vedno delal, pri nas to delamo tako in nič drugače, kaj pa če bo še slabše, navada je železna srajca, mama je rekla, naj se držim tradicije, moj pes bi bil preveč zmeden, če bi se spremenil ... Vendar: »edina stvar, na katero se lahko zanesemo, je, da se bo vse spreminjalo« in še »tisti, ki se ne prilagajajo in spreminjajo, bodo zaostali za tistimi, ki to počnejo«.

Pomembno je, da se ves čas zavedamo, da večino časa reagiramo na osnovi podzavesti in na osnovi starih vzorcev. Zato je za začetek lastnih sprememb in za pomikanje proti novi želeni realnosti nujno pridobiti čas, opazovati sebe in natančno določiti, kaj si želimo (o tem več drugič). Kot smo zapisali, so naši možgani zelo natančen posnetek naše preteklosti. In kar velikokrat ponavljamo, se shrani v podzavest, ki se nato samodejno ponavlja. Mi imamo možnost spremeniti te zelo globoko zakoreninjene programe v nas.

Najboljše je, da si zapišemo naše trenutno stanje: kako delujem, kako hodim, ali delam hitre ali počasne gibe, kateri gibi mi niso všeč … kakšne so moje misli, o čem več ali manj premišljujem, katere misli prihajajo same od sebe.