Predstava o vseh nas

Društvo Slovensko narodno gledališče Kranj znova potrjuje, da zna misliti gledališče širše – kot dialog med umetnostjo in občinstvom, med javnim prostorom in intimno izpovedjo. V naslovni vlogi je stal igralec, režiser in producent Igor Korošec, umetnik z bogato mednarodno kariero. Dolga leta je ustvarjal v ZDA, ob domači publiki pa je našel nov prostor dialoga: skozi društvo SNG Kranj, ki ga je ustanovil z vizijo ustvarjanja brez nepotrebne bleščave, a z veliko duhovne vsebine.

Predstava, ki jo je Korošec pripravil skupaj z Natašo Jereb in scenografom Robertom Rajgljem, je minimalistična, a prav v tem je njena moč. Na odru ni skoraj ničesar, kar bi motilo besedo. Ostane samo igralec, njegov glas, luč in zgodba avtorja Johna Dowieja, ki je posebna: britanski komik, dramatik in glasbenik je v devetdesetih letih zasnoval idejo, da o Jezusu spregovori »zemeljski oče« – Jožef, tisti, ki je v Svetem pismu večinoma tiho. Iz te tišine je nastala drama o tišini in veri, o moškem, ki mora ob rojstvu Božjega Sina na novo osmisliti svoje bistvo.

V Koroščevi interpretaciji ta tišina postane govorica. Besedilo, prevedeno s finim posluhom Srečka Fišerja, zaživi v ritmu sodobnega človeka: duhovito, iskrivo, a brez cinizma. Korošec ga preplete s tankočutno ironijo, ki se ne posmehuje, temveč razume. Njegov Jožef ni svetnik, ampak človek, ki si upa dvomiti. In v tem dvomu najde vero, toda ne kot dogmo, ampak kot odnos. V uri in desetih minutah se je pred gledalci razprl prostor med svetim in vsakdanjim, obenem pa to ni predstava le o veri posameznika, ampak o človečnosti nasploh – o tem, da so vprašanja večkrat pomembnejša od odgovorov.

Ekipa SNG Kranj je z njo ustvarila majhen kulturni dogodek z velikim pomenom. Njihov trud, vizija in vera v moč gledališča so občutni v vsakem detajlu. Gre za gledališče, ki ne pridiga, ampak se pogovarja, ne razdira, ampak povezuje. V času, ko se kultura vse prevečkrat meri zgolj s številkami, so predstave, kot je ta, pravi blagoslov: dokaz, da umetnost še vedno zmore biti prostor, kjer se srečamo kot ljudje. Morda je prav to danes največji čudež.