Prešeren in pesniške oblike

Kranj – Ob praznovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna v galerijskem delu hiše, kjer je preživel zadnji dve leti in pol svojega življenja, v njej pa sta danes pesnikov spominski muzej, že tradicionalno pripravijo razstavo, povezano s pesnikom in njegovim delom. Tokratna razstava ima naslov Pesniške oblike v Prešernovi poeziji, njen avtor, kustos Gorenjskega muzeja Gašper Peternel, se je namreč poglobil v pesniške oblike, ki jih je pesnik v slovenščino prenašal iz drugih evropskih jezikov. Slovenski jezik je mednje dvignil z visoko umetniško ravnijo svojih pesmi.

S poezijo uveljavljal slovenski jezik

Kot z razstavo sporoča Peternel, to ni bilo naključje, ampak je šlo za načrtno prizadevanje Prešerna in njegovega prijatelja in mentorja, enega največjih slovenskih jezikoslovcev Matije Čopa. »Oba sta že v študentskem času, v dvajsetih letih 19. stoletja, premišljevala, kako bi pripomogla h kulturnemu preporodu slovenskega jezika. Za osnovo sta vzela pisavo bohoričico in pridobivala znanje pesniških oblik v drugih evropskih jezikih, ki so jih pesniki uporabljali od antike naprej. Če k temu dodamo še Prešernov pesniški genij in to, da si je dovolil pisati pesmi v duhu časa, pri čemer je sledil ljubezni do deklet, naroda in jezika, je bila to zmagovalna formula, kako ustvariti vrhunsko poezijo v slovenskem jeziku,« pojasni Gašper Peternel in doda, da je Prešeren sicer zapovedi pesniških oblik v zgodnjih delih nekoliko rahljal, a je v naš jezikovni prostor v vrhunskem slogu pripeljal balade in romance, kasneje tudi italijanski sonet.

Z magistralom Sonetnega venca se je pesnik povzpel na raven samega Danteja in Petrarce, pod arabskim vplivom je ustvaril Gazele, pod španskim vplivom pa Gloso. Napoved, da bo Prešeren pisal tudi prozo, se naposled ni uresničila, je pa napisal najpomembnejšo epsko pesnitev, kar jih pozna slovenska literarna zgodovina 19. in 20. stoletja, Krst pri Savici.

Podobe iz pesmi

Avtor razstave na panojih razloži posamezne pesniške oblike, ki jih je uporabljal Prešeren, obnje dodaja primere pesmi, zapisano pa je z enajstimi ilustracijami v tehniki digitalnega tiska popestrila akademska kiparka Barbara Pintar, ki je tudi sicer oblikovala celotno razstavo. »Na sliki sem poudarila predmete, ki najbolj poosebljajo posamezno pesem. Podobe so realistične in so neke vrste poudarki predstavljenih pesmi.«

Obiskovalcem so na voljo v poslušanje tudi zvočni posnetki različnih izvajalcev Prešernovih pesmi, na odprtju razstave pa smo lahko v živo prisluhnili skladbama na način samospeva. Baritonist Marko Gazvoda je ob klavirski spremljavi Gašperja Jereba zapel pesmi Pevcu in Ukazi.

Razstava bo mesec dni lepo dopolnjevala spominsko razstavo Prešeren – pesnik v prvem nadstropju.