Pridelki

Avgust gre proti koncu in na vrtu smo pobrali že prenekatere pridelke. Nekaj uspe, drugo ne. Tako govorimo lahko tisti, ki nam je vrt hobi, če zraste, imamo nekaj svoje zelenjave. Kadar zelo uspe, je imamo veliko. Če zelenjava ne uspe, jo kupimo. Komur je pridelava zelenjave kruh, se je seveda drugače loti. Uredi zalivanje, jo pokrije, pri škodljivcih takoj ukrepa na tak ali drugačen način. Krompirjeva plesen mi je letos uničila več kot polovico paradižnika. Druga polovica dobro uspeva. Paprikam ustreza vroče in suho poletje. Zelišča so vsa v cvetju, kar niti ni najbolje, solato imamo celo poletje. Trenutno smo najbolj naveličani bučk in buč različnih vrst in oblik. Kuham bučkino juho, bučne polpete, zelo dobre so panirane, pogosto jih pečemo. Ko je vsega preveč, se človek ene vrste zelenjave naveliča. Tako marsikdo ta hip reče, pojdi stran z bučami in bučkami v najrazličnejših oblikah, ne morem jih več videti. Bučke lahko damo tudi v različne zavitke in sladice. Ko pripravljam jabolčni zavitek, se nadvse trudim, da bi med jabolka zmešala še kakšno bučko. Otroci takoj opazijo mojo namero in že na daleč se sliši prigovarjanje: »Da nam ne bi slučajno vsilila kakšnih buč v zavitek. Te lahko ješ sama, vse ti bomo prepustili.« Jeseni bodo zrele še druge buče, muškatne in hokaido. Gotovo so še kakšne, pa jih ne poznam. Okrog teh oranžnih buč je zgodb, kolikor jih hočete. Pravijo, da so izredno zdravilne. Vsebujejo vlaknine, pospešujejo izločanje strupenih snovi iz telesa, varujejo trebušno slinavko, bogate so z beta karotenom ali provitaminom A, ki je močan antioksidant. Vse to dobro deluje na celoten imunski sistem, predvsem na dihala. Piše, da so hokaido buče prava mineralna bomba, saj vsebujejo magnezij, kalij, baker in železo v najbolj idealnih razmerjih. So bogat vir lutaina – betakarotena, ki preprečuje nastanek sive mrene, glavkoma, makularne degeneracije in drugih bolezni oči. Odlično delujejo na presnovo in so odlično dietno živilo. Torej s tem bomo lahko shujšali. Kaj še hočemo boljšega kot vitko in zdravo telo. Pa vas vprašam, dragi bralci in bralke, kaj ste počeli s temi čudovitimi pridelki v času vaše mladosti? Kaj le neki, si sedajle mislite? S temi imenitnimi bučami smo hranili izključno svinje, nihče drug ni tega jedel, niti nismo znali buč pripraviti kot neko jed. To je bila pač hrana za živali. Nekdo je pripovedoval, da je imel goste iz Srbije, ki jih je peljal na kosilo. Obiskali so zelo prestižno restavracijo in postregli so jim z bučno juho. Ko sta Srba ugotovila, da so to buče, se nista mogla nehati smejati, obujati spomine in se čuditi. Tikve, tikve (to je drugo ime za buče), je bilo slišati vse dni, kar so bili skupaj. Kaj vse prinese čas. Materija je enaka, le naš odnos do nje je drugačen.