Spremljevalni program letošnjega svetovnega festivala praženega krompirja je bil bogat. / Foto: Alenka Brun
Spremljevalni program letošnjega svetovnega festivala praženega krompirja je bil bogat. / Foto: Alenka Brun
Priljubljeni pražen krompir
Prvo soboto v septembru je v srcu Šenčurja dišalo po praženem krompirju. Kraj je namreč gostil jubilejni, 25. Svetovni festival praženega krompirja. Pražilci na nekaj manj kot šestdesetih stojnicah so komaj dohajali povpraševanje po degustacijskih porcijah.
Nepregledna množica obiskovalcev letošnjega Svetovnega festivala praženega krompirja je poskrbela, da je pražen krompir izginjal v želodčkih morda celo hitreje, kot so pričakovali organizatorji. Ljudje so pražen krompir okušali v vseh možnih različicah. Pražilci pa so ga pripravljali po tradicionalnih domačih receptih, niso manjkala niti eksotična gurmanska presenečenja, kot je recimo krompir, ki je bil začinjen po egipčansko. Nekje so mu dodali makarončke, spet drugje lisičke. Tistega z egipčanskimi začimbami so pripravljali najmlajši pražilci na stojnici Mala kuhinja. Ga je kar hitro zmanjkalo.
Sicer se je sam festival začel že v dopoldanskih sobotnih urah s tržnico, na kateri so sodelovali lokalni pridelovalci in ponudniki, tik pred slavnostnim odprtjem – okoli dvanajste ure – pa so obiskovalci lahko v povorki občudovali in spoznali stare stroje, ki so se v pravzaprav še ne tako oddaljeni preteklosti uporabljali pri delu s krompirjem. Nekateri med njimi so bili tudi mlajšega datuma in so uporabni še danes. Zgodbo v povorki je sestavljalo kar 16 »slik«, bi lahko rekli.
Program spremljajočega dela festivala je povezovala Slavica Bučan, sploh glasbeni del je bil bogat. Nastopili so Pihalni orkester občine Šenčur, predstavile so se mažoretke Mažoretnega in twirling kluba Šenčur, pri skoraj vsaki stojnici, kjer so pražili krompir, pa je imel kdo s seboj tudi harmoniko. Šenčurski folklorniki so se tokrat oglasili v družbi (njihove) Marije Terezije, obiskovalci so se lahko podrobneje seznanili tudi z dekretom o sajenju krompirja. Nastopili so Leseni rogisti, veselo popoldne pa je minilo ob zvokih ansambla Jureta Zajca. Pa seveda ob degustaciji praženega krompirja, čeprav se je zgodilo, da je kljub številnim domačim in tujim pražilcem – kot smo že omenili – tega resnično zelo hitro zmanjkalo.
V uradnem delu sta obiskovalce najprej nagovorila šenčurski župan Ciril Kozjek, potem predsednica Turističnega društva Šenčur Katja Pipan, ki sta oba izrazila veselje in ponos, da je Šenčur gostil tokratni svetovni festival praženega krompirja. Nekaj besed sta občinstvu namenila tudi Alojz Gregorčič, še dokaj sveži predsednik Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, ki je letos torej že 25. ob pomoči Občine Šenčur in TD Šenčur pripravilo festival praženega krompirja, ter nekdanji predsednik, sedaj podpredsednik društva Stane Menard. Slednji je podaril, da je avtorstvo recepta za praženi krompir zraslo na slovenskih tleh. Najstarejši recept naj bi bil iz leta 1797. Povedal je tudi, da drugje po svetu praženega krompirja niso poznali, sedaj pa društvo o njem širi svoj glas in je trenutno aktivno v kar 27 državah. Svetovni festival praženega krompirja poteka vsako leto, pred Šenčurjem je bil v Črni na Koroškem, vsakič pa po njunih izkušnjah na festivalih porabijo tam okoli štiri, pet ton krompirja.
Uradno pa je bil 25. Svetovni festival praženega krompirja odprt po uvodnih nagovorih in zaigrani himni festivala, to pa je bil tudi trenutek, ko so pražilci začeli deliti degustacijske porcije. Glede na nepregledno množico ljudi, ki se je torej v soboto oglasila na festivalu, se Slovencem ni bati, da bi iz slovenskih jedilnikov v bližnji prihodnosti pražen krompir izginil ali da bi dežela kdaj utrpela pomanjkanje ljubiteljev te slastne, lahko rečemo že kar zvezdniške krompirjeve jedi.