Projekt Mrtva tovarna oživlja

Sredi lanskega decembra je bil v večernih urah na območju Kreativne četrti Barutana v prostorih opuščene tovarne KIK (Kemijska industrija Kamnik) premierno izveden umetniški projekt Mrtva tovarna, ki se je nanašal prav na omenjeno tovarno, v kateri so nekdaj izdelovali kakovosten smodnik. Skupaj sta ga zasnovala glasbenik Simon Skalar iz Kamnika in slikarka Irena Gayatri Horvat iz Zagreba, ki živi in ustvarja v Sloveniji ter na Hrvaškem. Z umetniškimi performansi, ki vsebujejo slikarski material Irene Gayatri Horvat ter avtorsko glasbo in filme Simona Skalarja, že več let sodelujeta in opozarjata na družbene ter naravovarstvene probleme današnjega sveta.

Tokrat poudarjata propadlo tovarno kot del industrijske kulturne dediščine, ki pa ni osamljen primer in ni značilna samo za Kamnik. Premierna predstavitev je bil namenoma izvedena v okviru Kreativne četrti Barutana, ki stoji na območju južnega dela nekdanje tovarne smodnika. Večji del že dalj časa propada, manjšega pa so že pred leti spremenili v kulturni prostor za izvajanje različnih umetniških projektov.

Simon Skalar o projektu Mrtva tovarna pravi: »Opisuje propad tovarne KIK v Kamniku, katere imetje so razprodali, država pa je nemo gledala. Prihaja zadnji čas, da rešimo, kar se rešiti še da. Po eni strani tovarna nudi vpogled v preteklost, ko je nudila ljudem službo in je mesto Kamnik cvetelo, po drugi pa opozarja na temno plat, saj so v tovarni izdelovali kakovosten smodnik, ki so ga uporabljali za izdelavo orožja za vojne.« Sestavljen je iz treh delov: glasbenega, v katerem se predvaja skladba Poslednji vlak, filmskega s projekcijo filma Tako je bilo, tretji del pa je glasbeno-vizualna inštalacija Pogozdovanje industrijske kulturne dediščine, v kateri se glasba in barviti žarki svetlobe prepletajo z grafičnimi odtisi na prosojnih tkaninah, ki visijo s stropa.

Projekt Mrtva tovarna se tako osredotoča na umetniško »pogozdovanje« industrijske kulturne dediščine, ki je bila nekoč srce gospodarskega razvoja. Zapuščene industrijske objekte obnavlja z novim življenjem, obenem pa opozarja na širšo družbeno in politično dinamiko. »Te tovarne, ki so v preteklosti cvetele in zagotavljale stabilnost ter blaginjo v državi, so z vstopom v kapitalizem in kasneje neokapitalizem doživele propad. Namesto da bi delavci, ki so prispevali k njihovemu uspehu, prejeli zasluženo nagrado, so ostali praznih rok, medtem ko so se tovarne razprodajale in uničevale,« pojasnjuje Skalar in dodaja: »Projekt govori tudi o vedno slabši geopolitični situaciji, ki jo zaznamujejo številna vojna žarišča in stalni strah pred atomsko vojno. Ta nas opominja na krhkost miru in potrebo po rešitvah, ki bodo zagotovile varno prihodnost za vse.«

Avtorja želita s projektom ohranjati industrijsko kulturno dediščino in spodbujati k razmišljanju o družbenih in političnih spremembah, ki vplivajo na naša življenja. Obenem upata, da bo služil kot opomnik na preteklost in navdih za bolj trajnostno in pravično prihodnost. Izvedbi projekta, ki sta ga omogočila Dom kulture Kamnik in Občina Kamnik, sledi postavitev tudi v enem od opuščenih industrijskih obratov v Zagrebu in drugje po Sloveniji.