Svoja likovna dela tokrat predstavlja štirinajst »puštuskih« ustvarjalcev. / Foto: Matjaž Ovsenek
Svoja likovna dela tokrat predstavlja štirinajst »puštuskih« ustvarjalcev. / Foto: Matjaž Ovsenek
Puštalski likovniki razstavljajo
V Kapeli Puštalskega gradu na svoji prvi letošnji razstavi likovna dela razstavljajo »Puštuci«. Na ogled dela štirinajstih ustvarjalk in ustvarjalcev.
Škofja Loka – V petek zvečer, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, so v Kapeli Puštalskega gradu odprli prvo skupinsko razstavo »Puštucev« v letošnjem letu. Kot neformalna likovna skupina razstavljajo že 27 let, povezuje pa jih kraj Puštal, ki s svojo čudovito pokrajino, bogato kulturno zgodovino in starimi zgodbami in legendami navdihuje in kliče po ustvarjanju. V 27 letih so razstavljali v Škofji Loki z okolico, tokrat pa so še posebno veseli razstave na domačih tleh, v prostorih Puštalskega gradu, kjer je bila v tamkajšnji kapeli leta 1998 tudi njihova prva razstava. Na njej se je predstavilo osem ustvarjalcev, v najboljših letih pa jih je bilo tudi dvajset.
Tokrat je svoja dela na ogled postavilo 14 ustvarjalcev: Avgust Babnik, Anton Gaber, Ita Gaber, Nika Hvasti, Marijan Jesenovec, Janez Justin, Tone Kožuh, Maja Miklavčič, Majda Ovsenek, Mojca Pintar, Igor Pinterič, Janez Rant, Franc Temelj in Irena Šuštar. Kot je povedala avtorica in govornica na odprtju razstave Mojca Pintar, so predstavljena likovna dela mozaični vpogled v notranje čutenje vsakega posameznega umetnika. »Vsak od nas se izraža v sebi lastni likovni tehniki, s katero izpoveduje svoj likovni izraz.«
Idejna zasnova za njihovo sodelovanje na razstavah se je porodila starejši generaciji, že pokojnemu Ediju Severju, Janezu Justinu in Avgustu Babniku. Slednjega je Mojca Pintar še posebej omenila, saj jih je prav Gustl, kot mu rečejo v umetniški druščini, spodbudil, da so se prvič predstavili širši javnosti, kar je sprožilo tradicijo, ki traja še danes. Tokratna razstava nadaljuje to bogato dediščino, pri čemer ustvarjalci ohranjajo svoj neformalni pristop – ne delujejo znotraj društva, temveč se povezujejo izključno na razstavah.
»Gustl je aktiven ustvarjalec, ki nam je znan predvsem po preoblikovanju lesenih korenin v živalske in človeške figure. Zadnje čase pa se izraža s slikovitimi odsevi v vodi, ki jih ujame v objektiv fotoaparata. Poleg likovnega ustvarjanja ga zanima vse, tudi zgodovina kraja, in ima v rokavu polno zanimivih zgodb. Piše tudi iskrive pesmi, ki jih je zbral v svoji pesniški zbirki z naslovom Bodice,« je govornica napovedala tokratnega interpreta njegovih pesmi Matica Eržena. Za glasbeni program večera pa je poskrbel učenec Glasbene šole Škofja Loka Jošt Vidergar, ki je na klavir zaigral skladbe J. Haydna, P. Kopača in F. Chopina.