Avtorji razstave v galeriji Knjižnice Medvode – Ana Bergant, Ada Trkulja in Belmin Hodžić – ob odprtju razstave Med resničnostjo in iluzijo, kjer se njihovi pogledi srečajo v igri svetlobe, domišljije in resničnosti. / Foto: Matic Zorman / Foto: Matic Zorman

Avtorji razstave Ana Bergant, Ada Trkulja in Belmin Hodžić v galeriji Knjižnice Medvode ob odprtju razstave Med resničnostjo in iluzijo, kjer se njihovi pogledi srečajo v igri svetlobe, domišljije in resničnosti / Foto: Matic Zorman

Resničnost in iluzija

Fotografska razstava članov KUD Fofité v medvoški knjižnici odpira prostor med zaznavo in domišljijo.

Včasih se meja med resničnim in namišljenim razblini že v trenutku, ko pritisnemo sprožilec.

V galeriji Knjižnice Medvode so se na razstavi Med resničnostjo in iluzijo štirje fotografski pogledi – Ade Trkulja, Ane Bergant, Belmina Hodžića in Mojce Kmetič – združili v subtilen dialog o tem, kaj fotografija pravzaprav je: dokaz ali privid, pričevanje ali sanje. Razstava bo na ogled do konca novembra, a njen domet se ne konča na stenah galerije. Sega tja, kjer se začne pogled.

Včasih se meja med resničnim in namišljenim razblini že v trenutku, ko pritisnemo sprožilec.

Fotografska sekcija Kulturno-umetniškega društva Fofité ostaja ena najživahnejših ustvarjalnih skupin v Medvodah. Njeni člani s sodobnim umetniškim pristopom nenehno preizprašujejo meje med dokumentarnim in izraznim, med tehniko in intuicijo. Tokratna razstava to raziskovanje izostri: fotografija je tukaj razumljena kot dvojna narava svetlobe – tista, ki razkrije, in tista, ki skrije.

Ada Trkulja gradi napeto igro svetlobe in teme. Njeni psihološki portreti so kot hipnotične enigme, kjer kontrast postane misel, žarek pa prevara. Vprašanje ni, kaj vidimo, ampak kako hitro to, kar vidimo, postane nekaj drugega. Belmin Hodžić s serijo s popotovanj odstira mejo med gotovostjo in dvomom: tam, kjer se pogled ustavi, se začenja svoboda. Mojca Kmetič z barvo, svetlobo in tekočimi teksturami briše konture sveta. Njene fotografije so kot trenutki, ki se raztapljajo – realni motivi postanejo vizualne metafore. Nova članica sekcije Ana Bergant pa s svojo prvo razstavo prinaša iskreno spoznanje: iluzija ni prevara, ampak način, kako lahko resničnost spregovori v jeziku občutkov.

Med resničnostjo in iluzijo ni le razstava o fotografijah, temveč o nas, ki jih gledamo. O trenutku, ko svetloba pade na mrežnico in ustvari nekaj, kar je hkrati resnično in izmišljeno. Prav tam – v tem nežnem, neoprijemljivem prostoru – fotografija najde svojo svobodo.