Boge Dimovski se predstavlja s svojimi risarskimi dnevniki. / Foto:

Risbe so njegov dnevnik

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj in v Območnem stičišču kulturnih društev – ZKD Kranj risbe razstavlja akademski slikar Boge Dimovski.

Kranj – Galerija in razstavišče sta v soseščini. Vsak s svoje strani se gledata čez Glavni trg. Mala galerija je dom, ki združuje člane Likovnega društva Kranj, Območno stičišče kulturnih društev – ZKD Kranj je prostor, v katerem se srečujejo in pripravljajo dogodke ljubiteljski kulturniki Kranja in okolice, tudi Makedonsko kulturno društvo sv. Cirila in Metoda, ki deluje v prvem mestu Gorenjske. Boge Dimovski, po rodu Makedonec, vse od študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in diplome leta 1978 živi v Kranju, je član obeh omenjenih društev. Končal je tudi tako imenovane specialke v restavratorstvu, konservatorstvu in grafiki, že več kot tri desetletja pa je zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, kjer deluje kot kustos in restavrator, ukvarja pa se tudi s kuratorstvom in pisanjem likovnih recenzij.

Na likovnem področju je aktiven že več kot štirideset let, tokrat pa se predstavlja z risbami malega formata. V vsako od razstavišč jih je razstavil okrog trideset. »Risba je ena od najstarejših oblik umetnosti,« zapiše v zgibanko k razstavi in dodaja, da se tudi sam zadnjih nekaj desetletij posveča risbi, natančneje upodobitvam študijskih risb v obliki dnevniških zapisov, risb malega formata. Lahko bi rekli, da so mu risarski dnevniki postali neke vrste manija, saj pravi, da njegov risarski opus malega formata zajema kakih 37 tisoč risb. Riše s kemičnim svinčnikom, grafitnim ali barvnim svinčnikom, tudi ogljem, s pastelom, ne nazadnje riše tudi digitalno.

Redno, vsakodnevno zapisovanje, risanje sprejema kot izvrsten vsakdanji izziv za ponovni nov 'negotov' začetek. Likovna dela so abstraktne krajine, mogoče spominjajo na gozdne in travniške predele, mogoče so abstraktne asociacije nekih dogodkov, spominov. Dimovski riše hipno in energično, v maniri krokija, ne išče figure niti prepoznanega motiva, nasprotno – pri risanju je svoboden. »Izpovedni likovni izraz nezavedno vseskozi ostaja abstrakten,« zapiše, ker je to njegov svet. Kar ne pove rad ali noče povedati, tisto upodobi. Razstavljena dela so naključni avtorski izbor med 1200 risbami, ki so nastale letos. Razstava bo na ogled do 13. septembra.

×