S tisočaka na morje

Slavniško pogorje z vrhom Slavnik je tisti zadnji greben pred Kraškim robom, ki s svojo nadmorsko višino nudi čudovit razgled. A da bi ta razgled doživeli, se je na Slavnik treba povzpeti. Nanj vodi množica markiranih poti: iz Hrpelj, iz Prešnice, iz Podgorja, z Bača. Mi se bomo danes nanj odpravili po krožni poti iz Podgorja.

Z avtoceste zavijete na Kozini in se po stari cesti peljete proti Kopru. Po približno osmih kilometrih pri odcepu za Socerb levo zavije cesta v Podgorje. Parkiramo na urejenem parkirišču, plačljivem. Za plačilo parkirnine lahko uporabite tudi aplikacijo EasyPark. Iz Podgorja na Slavnik vodita dve poti, položna in strma. S parkirišča se vrnemo do glavne ceste, zavijemo desno, ko nas čez nekaj minut planinske table usmerijo levo, mimo kapelice in lipe navzgor. Sledimo asfaltni cesti, mimo hiš, ko dosežemo strmo planinsko pot na Slavnik. Sledimo poti skozi gozd, ki se občasno zmerno vzpne. S strme poti je kar nekaj odcepov v levo, pot je videti precej dobro vidna. Tudi ta pot nas, če ji sledimo, pripelje na vrh Slavnika. In celo lepša je kot ta, tako imenovana strma.

Strmo pot višje preči širok kolovoz in se nato še nekaj časa vzpenja skozi gozd po dobro markirani poti. Po približno 45 minutah hoje gozd postaja redkejši in kmalu stopimo na plano, na razgleden vršni travnik, ki vodi do vrha, do koče.

Na levi strani zagledamo Tumovo kočo na Slavniku, televizijski oddajnik in postojanko obalnih radioamaterjev. Široki razgledi na vse stvari nas bodo pripeljali do makadamske ceste, po kateri dosežete vrh. Trenutno je podoba Slavnika bujno cvetoča, zato toplo priporočam obisk.

Koča je poimenovana po dr. Henriku Tumi (1858–1935), slovenskem alpinistu, planinskem mislecu, politiku, narodnem buditelju. Svečano je bila odprta leta 1957, med leti 1988 in 1994 pa so jo temeljito prenovili. Koča je trenutno odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Razgled s Slavnika je čudovit: na severovzhodu seže vse tja do Kamniških Alp; še prej vidimo Nanos, Vremščico, Matarsko Podolje; vidijo se notranjski Javorniki, Trojica in Snežnik; na jugu je Gorski kotar z Risnjakom; daleč na obzorju je Kvarnerski zaliv in Učka, spredaj pa hriboviti svet Čičarije. Na zahodu nam pogled zaplava po morski gladini Umaga, Pirana, Kopra, Trsta, Tržiča, če je vreme dovolj jasno, vidimo celo Benetke. Od zahoda proti severu v daljavi zremo v Dolomite, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijce, Karavanke; spredaj sta mogočen Trnovski gozd ter gričevje med Vipavsko dolino in Trsteljem.

V Podgorje se vrnemo po položni poti. Sledimo širokemu kolovozu, ko katerem smo prej dosegli Tumovo kočo. Gremo mimo odcepa za strmo pot in nadaljujemo po kolovozu. Vmesne informacijske table nas obveščajo, da je Slavnik naravni spomenik. Roko na srce, položna pot je malce dolgočasna, ker gre »okol rit u varžet«, pa še nobenega razgleda nima. Vmes celo za kratek čas zavije s kolovozne poti, a se nanj spet vrne. Strmo pot doseže tik nad Pogorjem, tako da zadnji metri zašpilijo eno razgledno, cvetočo klobaso.

Nadmorska višina: 1028 m
Višinska razlika: 500 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 1 / 5