Samotar

Vršič je idealno izhodišče za številne ture v visokogorje. Lahko obiščemo Prisojnik, Planjo, Razor, lahko Malo in Veliko Mojstrovko, lahko celoten greben Mojstrovk. Idej za zvrhano malho. Ste bili že povsod, kajne? Na Suhem vrhu tudi? Kje je ta, me sprašujete. Ja nad Vršičem. Ne poznate? Potem pa vzemimo pot pod noge in pojdimo spet v brezpoten in osamljen svet, ki je tako zelo lep.

Zapeljemo se na Vršič, kjer parkiramo. Spoštujmo naravo in parkirajmo na urejenem parkirišču. S parkirišča začnemo vzpon v smeri Hanzove poti na Malo Mojstrovko in Slemenove špice. Na veliki skali opazimo napis Mojstrovka levo. Gremo levo, desno gre pot proti sedlu Vratca (Slemenova špica). Pot se v zmernem vzponu in prečno vzpenja skozi macesnov gozd in ruševje. Precej hitro dosežemo obsežno melišče pod Mojstrovko. Sledimo shojeni in markirani zgornji poti, ki je že nekaj let na ključnih mestih zavarovana. V zgornjem delu vzpona na Vratca pod Mojstrovko se strmo povzpnemo. Na sedlu pogledamo na drugo stran proti Primorski, vidi se pa tudi že naš cilj, Suhi vrh. S sedla se pot začne strmeje vzpenjati v desno. Pot se delno umakne grebenu v levo, prečimo dve manjši, dokaj neizraziti grapi. Tukaj pa bodimo pozorni. Na levi strani, pod markirano potjo, bomo opazili možica, ki nas usmeri v brezpoten svet pod Veliko in Malo Mojstrovko. Naš vrh je kot na dlani in od daleč ni videti kdo ve kako zahteven, vendar bližje kot smo mu, bolj strm in izrazit je videti. Priti moramo na izrazito sedlo pod njim. Ko dosežemo sedlo, se pred nami pokaže njegova celotna, divja podoba. Za vzpon imamo dve možnosti. Prva je orientacijsko lažja, a tehnično zahtevnejša. Plezamo po strmem grebenu navzgor, vse do vrha. Plezanje je II. težavnostne stopnje. Vzpon ne gre povsem direktno navzgor, iščemo lažje prehode, občasno nam pomaga tudi kakšen možic. Vzpon ni primeren za vrtoglave, čelada je obvezna.

Lažja možnost je, da se od severne stene držimo rahlo levo, vse do melišča, ki se odpre pod Suhim vrhom. Povzpnemo se po melišču in dosežemo greben, kjer sledi še nekaj minutk plezanja I. težavnostne stopnje.

Suhi vrh nagradi z malce drugačnim razgledom, kot smo ga z Vršiča navajeni. Zazremo se v samo nedrje Male in Velike Mojstrovke, greben Mojstrovk, vse do Zadnje, imamo visoko nad sabo. Prisank s te strani ima tudi precej drugačno podobo, zazremo se tudi v Goličico, Kanceljne, Germlajt, Planjo, Razor, vidimo Triglav pa Lepo Špičje ter številne strme trentarske vrhove. Pokaže se nam najdaljša vas v Sloveniji, Trenta.

Previdno sestopimo z vrha, predlagam, da kar po poti vzpona. Sestop zahteva od nas več previdnosti kot vzpon in zavedajmo se, da na vrhu je za nami šele pol ture. Pazljivo in suvereno sestopimo do sedla, kjer se nazaj na izhodišče vrnemo po poti vzpona. No, če je ostalo še kaj moči ter volje, je pa Mala Mojstrovka le streljaj od nas.

Nadmorska višina: 2109 m
Višinska razlika: 600 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 5 / 5