Sardinija z motorjem (1)

Spoznavanje dežel, otokov in krajev z motorjem je zagotovo precej drugačno kot potovanje s turističnimi agencijami in pot po Sardiniji je bila zato letos jeseni nekaj posebnega. Zanimale so nas predvsem zanimive ceste, mesta, lepi razgledi, kulinarika in seveda najprej, kdaj je na Sardinijo najprimerneje potovati. Poletje z gnečo in vročino smo takoj odpisali, pomlad smo junija že zamudili in bili smo si edini, da je za potepanje po drugem največjem otoku v Sredozemskem morju (prvi je Sicilija), najprimernejši mesec september. Takrat je še zadosti toplo, pa vendarle ne prevroče za vsa najnujnejša varna motoristična oblačila.

Sardinija se razprostira na okoli 24 tisoč kvadratnih metrih površine, mi pa smo sklenili, da otok obkrožimo, vmes pa prevozimo še kakšno od cest v notranjosti, ki slovijo po tem, da so narejene prav za vožnjo z motorji in najlepše razglede. Sicer pa je samo obala Sardinije dolga kar 1849 kilometrov in za slaba dva tedna smo imeli kar obsežne načrte.

Najprej dež, nato sonce

Pot proti Sardiniji se ni začela prav obetavno. Do pristanišča Livorno, kjer smo imeli rezervirana mesta na trajektu za Sardinijo, nas je kar precejšen kos poti čez Italijo pral dež in le dobrim oblačilom in spretnim šoferjem smo se lahko zahvalili, da smo se zvečer skupaj z motorji srečno vkrcali na trajekt. Vožnja je trajala vso noč, nagrada pa je bila s soncem obsijana Olbia, kjer smo zjutraj začeli pot po otoku.

Olbia je mesto na severovzhodu Sardinije in ima okoli šestdeset tisoč prebivalcev. S sredozemskim zrakom in vonjem nas je takoj očarala, vendar se nam je mudilo naprej proti severu otoka, zato smo ogled prihranili za zadnji dan potovanja. Smo pa zato prevozili skoraj tristo kilometrov po notranjosti in severni obali ter se popoldne pripeljali v Castelsardo. Še prej smo se zapeljali do letovišča Porto Cervo, kjer je bogati Arabec Aga Khan ustvaril turistični biser za petične goste, pa na polotok Isola rossa, znan po rdečih peščenih plažah, in obiskali topli izvir Terme di Casteldoria. Peljali smo se mimo plaž na Costi Smeraldi in si le nekaj kilometrov pred Castesardom ogledali tudi slovito Roccio dell'Elefante (Slonovo skalo). Štiri metre visoka skala namreč po svoji obliki spominja na slona in tako je dobila tudi ime.

(Se nadaljuje)