Šavrinsko gričevje

Geografsko območje slovenske obale ima več imen. Najbolj pogosto ime je Koprsko primorje, kar pa je povsem umetna skovanka, ki poskuša zajeti obalni pas in gričevje za njim. Bolj naraven izraz je Šavrinsko gričevje, Čičarija ali slovenska Istra. V času dopustov je na obali veliko ljudi, vedno več se jih po tamkajšnjih cestah vozi s kolesi. Najbolj priljubljena kolesarska in pešpot je Parencana ali Porečanka po slovensko. Mnogo večja gneča je v smeri od Kopra proti Sečovljam kot od Kopra proti Trstu. Na teh progah se srečujejo kolesarji različnih starosti in spretnosti, pešci, starši z otroškimi vozički, invalidi, rolerji, tekači, motoristi, navadni skiroji, električni skiroji. Vse skupaj je kdaj zelo kaotično, neprijetno in tudi nevarno. Povsod po svetu je enak problem – na najbolj znanih mestih je velika gneča, vse čaka, se drenja in gnete. Le malo stran gremo, morda v sosednjo dolino ali ulico, pa je že vse prazno. Če imate električno kolo in tudi če imate navadnega in ste dobro fizično pripravljeni, podajte se v zaledje obale, v Šavrinsko gričevje. Spoznavate ga lahko peš ali s kolesom. Gričevje pomeni povsod hribovit svet. Po vrhu je običajno speljana cesta, po dolini tudi, na prisojnih legah so vinogradi in oljčniki, na osojnih legah je gozd. Naselja so na vrhu hriba ali tik pod njim ali v zaledju. Obramba, strateška lega, najboljšo zemljo so namenili kmetovanju, slabšo naselju. Tako se voziš po vrhu gričevja med vasmi in gledaš dol na obalo. Slovenska obala je v obliki riasov, majhnih zalivov, ki so razporejeni pravokotno na obalno črto. Najprej je Debeli rtič, potem je v Koprski zaliv, Simonov zaliv, rt Ronke, Mesečev zaliv, Strunjanski zaliv in tako naprej do Sečoveljskega zaliva. V zalivih so pristanišča in marine, Strunjanski krajinski park, soline. To vse opazujemo z višine. Gričevje je drugačno. V Šavrinskem gričevju so kmetovali, gojili živino, tukaj ni rib, do morja je daleč, kopali so se v tolmunih Dragonje in drugih manjših izvirih v flišnatem svetu. Danes je veliko obnovljenih oljčnih nasadov in vinogradov, dobrih gostiln, apartmajev, novih hiš in vil zlasti na JZ strani, ki gleda proti obali. Več kot 30 let se že voziva ob obali in v zaledju. Z električnim kolesom je to res užitek. Vedno odkrijeva kaj novega, novo vas, klanec, slap, gostilno, zaselek. Šavrinske so bile ženske, ki so včasih nosile tedensko v Trst in obalna mesta prodajat hrano – jajca, mleko, moko, sadje. V zaledju so pridelali, v Trstu so prodali. Danes Šavrinke živijo v zgodbah, literaturi, pesmih, imenih glamping hišic, apartmajev. Odkrijete slovensko zaledje, obalo gotovo že poznate. Tam so čudoviti razgledi, lepe poti, nobene gneče in zelo dobre gostilne z lepimi razgledi na morje in okolico.