/ Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Sila Življenja

V naših kolumnah pogosto pišemo o pomembnosti telesa. Običajno kar pozabljamo, da vse na tem svetu delamo s telesom: se rodimo, odraščamo, se gibljemo, ljubimo, delamo, ustvarjamo. Celo več – s telesom mislimo (možgani), s telesom čutimo. Zdi se nam samoumevno, da naše telo deluje tako, kot si um zamisli. Pogosto se nam telo upre. Ne uboga nas več, zboli, še prej nas pa roti in spodbuja, da ga bolj upoštevamo. Tisti, ki so zboleli, pogosto poročajo, da jih je telo že prej opozarjalo na spremembe. Te spremembe se danes največkrat nanašajo na manj dela, več umirjenosti, telo potrebuje počitek. Vendar naše telo je mnogo več kot samo fizično telo. Moramo zapisati, da pogosto telo dojemamo kot stroj, ki nam mora služiti. S tem izgubljamo moč, ki je v nas. Zakaj?

Ko prisluhnemo telesu, se dotaknemo iste sile, ki je dihala že v naših prednikih.

Pozabljamo, da je v našem telesu ogromna sila, ki se je niti ne zavedamo. Ta sila ni odvisna od religije in verskih prepričanj, se ne ozira na hrano in diete, niti se ne razlikuje od kontinenta do kontinenta. To je naša Narava in dejstvo je, da veličine te Narave ne moremo dojeti z razumom. Samo vemo, da obstaja v človeku. Lahko zapišemo, da je to višja inteligenca, ki vodi naše življenje in ki nam je stalno na razpolago. To (še) ni bog, to je le življenjska moč v nas. Če smo mi nanjo pozabili oziroma se je ne zavedamo, še ne pomeni, da ne deluje v nas. To je sila, ki je poskrbela, da se je prav prva oplojena celica začela deliti in deliti in tako sem postajal jaz. Ta inteligenca uravnava in organizira vse funkcije telesa. Npr. ohranja naše srce, da bije 24/7, približno 90.000 na dan, približno 3 milijarde utripov v življenju, in to se dogaja samodejno, brez naše volje, čiščenja, popravil in zamenjav. Kako je mogoče, da se temu mehanizmu na čudimo? Celoten žilni sistem je dolg približno 100.000 km. In to se nam zdi samoumevno in temu čudežu ne namenjamo pozornosti! Zakaj smo tako brezbrižni do svojega telesa? Na svetu ni takšnega mehanizma, kot je naše telo. Zakaj ne opazimo te višje inteligence v svojem telesu? Ob smrti ta inteligenca zapusti naše telo in vse celice, organi, hormoni, celoten sistem telesa obstane. Kako moremo biti tako neuki in se delati, kot da te višje inteligence ni v nas? Sami, s svojo voljo, niti za sekundo ne zmoremo upravljati telesnih funkcij.

Čeprav se mi do te sile v sebi obnašamo mačehovsko, nam ona lahko pomaga, ko se z njo uskladimo. Vsaj v teh dneh, ko bomo obiskovali naše prednike, ozavestimo Silo, ki so jo imeli tudi naši predniki, dokler so živeli na naši Zemlji tej. Zmanjšajmo svojo voljo (oz. bodimo malo ponižni), dajmo svojo samozadostnost na stran in se povežimo z Nečim večjim v nas. Verjetno bi nam naši pokojni predniki radi povedali, naj bomo bolj odprti za modrosti, ki nas presegajo in so v nas.