Sladki in nič strašni

Kranjska Gora – V Muzeju Kranjska Gora – Liznjekovi domačiji je znova zadišalo na etnološki kulinarični delavnici, tokrat v pričakovanju decembrskih praznikov, kjer je Violeta Smolej udeležencem pokazala, kako se naredijo slastni parkeljni iz piškotnega testa. »Vse to je tradicija, kulturna dediščina in vedno lahko izveš kaj novega,« so povedale Kristina Kolšek in njeni hčerki Iva in Ana iz Celja, ki so bile minuli konec tedna na počitnicah v Kranjski Gori, navdušene, da so se še pred uradnim prižigom prazničnih lučk po Zgornjesavski dolini lahko udeležile te pristne domače delavnice.

Prav prijetno je bilo videti, kako so se udeleženci, zagotovo jih je bilo vsaj dvajset, tudi medgeneracijsko povezali. Dedi Matjaž Perše je prišel z vnuki Nikom, Timom in Tomom, ker se mu zdi prav, da tudi mladi spoštujejo tradicijo in stare običaje. Trije mladi fantje, stari od pet do dvanajst let, so vidno uživali v gnetenju, mešanju testa ... do končnega izdelka, parkeljnov, ki pa s svojimi rdečimi jeziki v resnici niso bili videti tako strašni, kot jih lahko srečamo na vasi.

Etnološke kulinarične delavnice ob praznikih v Liznjekovi domačiji so dolgoletna tradicija, je pojasnila Neli Štular, muzejska svetovalka, kustodinja za pedagogiko in izobraževanje v Gornjesavskem muzeju Jesenice. Kaj vse so že skuhali, spekli in okušali. Violeta Smolej, doma iz Prihodov v Planini pod Golico, se kot mentorica delavnic povabilu pogosto odzove. Družabna gospa, upokojena trgovka, ki pa svoje kuharsko znanje, ki ga je od stare mame in mame začela pridobivati zgodaj v otroštvu, zelo rada podeli. »Spomnim se, ko je bilo na košnji poleti tudi čez trideset ljudi. In za vse je bilo treba skuhati. Spomnim se, kako smo se podeželske žene večkrat tudi pogovarjale, včasih celo skregale (smeh), kako se kaj skuha, kaj je prav po gorenjsko, zgornjesavsko, od drugod,« se spominom nasmeje Violeta Smolej. Kajti takšna delavnica, kot je bila v Liznjekovi domačiji, ni samo en recept, kako se kaj pripravi, ampak bogastvo izkušenj, iskrivih mnenj, dediščine. »Kuham tako, kot so me naučili in kot zdaj znam. Na delavnicah, naj bo to v okviru Ljudske univerze Jesenice, Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Gornjesavskega muzeja, pokažem osnove, vse drugo pride z vztrajnostjo, z vloženim delom in časom. Vaja dela mojstra. Nič hudega, če kdaj kaj ne uspe, kot smo si zamislili, je pa zato lahko to unikaten, neponovljiv izdelek,« je sproščeno pripovedovala Violeta Smolej, medtem ko je udeležencem delavnice razlagala postopek, recept, kako iz piškotnega testa nastanejo okusni parkeljni. Vendarle je treba dodati, da so bili parkeljni, spečeni v Liznjekovi domačiji, še posebno slastni zaradi naravne topline in nežne arome lesa krušne peči. Delavnice se je udeležila tudi Renata Šifrer z Dovjega, ki kuhalnico že mnogo let vrti z ljubeznijo, a kot je dodala, se vedno lahko naučiš kaj novega.