Slavljenka starejša kot mesto Jesenice

Že dan pred stotim rojstnim dnevom so Mihaeli Višnar sosedje z Murove postavili mlaj, praznovanje pa je trajalo kar dva dni. En dan za številne prijatelje, sorodnike, sosede, prišla sta župan Peter Bohinec in podžupanja Tina Repovž, slavljenki je zaplesala Folklorna skupina Juliana, posebno napitnico ji je pripravil Ivan Berlot - Taubi. V torek, prav na njen rojstni dan, pa so pripravili še slavje za domače.

Kot je povedala vnukinja Nika Brgant, se je mama Mihelca rodila na Bledu, v času, ko je bil svet še črno-bel, ko so po cestah ropotali vozovi, ko so novice potovale od ust do ust in ko je bilo življenje še preprosto – a ne lahko. Kasneje jo je življenje zaneslo na Jesenice, natančneje na Murovo – v najstarejši del mesta, kjer je najstarejša prebivalka doslej. Tam se je poročila z Marjanom Višnarjem, kjer je soustvarjala zgodbo umetne obrti Višnar, ki jo Jeseničani še danes dobro poznajo.

»Mama Mihelca ima hčer Mojco in sina Miha ter lepo, razvejano družino. Najstarejša vnukinja Saša ima petdeset let, najmlajši pravnuk Voranc pa je kar sto let mlajši od svoje prababice. Stoletje razlike – in ena sama nit, ki povezuje vse: življenje,« je v srčnem nagovoru povedala Nika.

Mama je bila vedno dejavna, zanimal jo je svet, rada je brala in ostajala radovedna. Še pri 82 letih je z vnukinjo Niko plavala do Blejskega otoka. Danes pri stotih letih jo malce ovira le slabši sluh, sicer je čila in zdrava, zanjo pa z veliko ljubezni skrbita hči Mojca in zet Tomaž.

Bila je članica številnih društev, ob stotem rojstnem dnevu pa je postala tudi častna članica Društva upokojencev Jesenice, plaketo ji je podelil predsednik društva Stevo Ščavničar.

Vnukinja Nika pa je navedla še eno zanimivost: stara mama Mihelca je starejša kot mesto Jesenice. Rojena je bila leta 1925, medtem ko je trg Jesenice mestne pravice dobil leta 1929, torej štiri leta kasneje. Mihaela je v svojem življenju zamenjala šest držav in šest valut – od dinarja in lire do tolarja in evra. Videla je kralje, diktature, svobodo in rojstvo nove države Slovenije.

Nasmejana gospa je ohranila tudi šegavost, saj se je ob koncu veselega praznovanja vsem zahvalila in jih nasmejala z besedami: »Do smrti vas ne pozabim!«