S tremi otroki – hčero Jano ter sinovoma Andrejem in Francetom, direktorjem Doma dr. Janka Benedika Alenom Grilom in županom Železnikov Markom Gasserjem. Ob njej pa je tudi nečakinja Ivanka Hanžič, hči Katarininega najstarejšega brata, ki jesen življenja prav tako preživlja v radovljiškem domu starejših občanov. / Foto: Tina Dokl
Slavljenki je čestital tudi župan
Katarina Eržen je mladost preživela na Popovem pri Tržiču, nato pa se je poročila in z možem odšla v Železnike. Zadnjih nekaj let živi v radovljiškem domu starejših občanov, kjer so ji ob častitljivem jubileju pripravili lepo praznovanje.
V Domu dr. Janka Benedika v Radovljici so prejšnji četrtek spet praznovali okrogli jubilej ene od svojih stanovalk. Katarina Eržen je namreč 20. novembra praznovala stoti rojstni dan. Živahna in dobrovoljna gospa je visoki jubilej zaznamovala v krogu svoje družine, ob torti in s kozarčkom penine. Ob domačih in osebju doma starejših občanov, kjer živi zadnja tri leta, pa ji je prišel voščit tudi Marko Gasser, župan Železnikov, od koder je slavljenka doma.
»To ni le praznovanje dolgega življenja, temveč spoštovanje vseh trenutkov in ljudi, ki so obogatili vaše življenje,« je slavljenko nagovoril župan. »Ob častitljivi obletnici vam želim, da bi še naprej uživali v vsakem novem dnevu, da bi bili obdani z zdravjem in razumevanjem. Naj vam bodo spomini na pretekla leta v veselje in ponos, prihodnost pa naj prinese še mnogo zadovoljnih dni.«
Katarina Eržen je bila sicer rojena v vasi Popovo pri Tržiču, in sicer kot ena od petih deklet v družini Arnež, kjer je bilo devet otrok. Moža, ki je bil doma iz Dražgoš in je bil kot miličnik v Tržiču, je spoznala še v domačih krajih; k njej je prihajal s kolesom, je povedala. Spomni se vseh krajev, kjer je služboval, tudi dveh let takoj po vojni, ko je bil pri predsedniku Titu v Beogradu. Po poroki leta 1949 sta v Železnikih zgradila hišo, v kateri so odrasli njuni trije otroci – hči Jana danes živi v Slovenskih Konjicah, sin Andrej je v Besnici, France pa v Radovljici. Ima šest vnukov in 13 pravnukov.
Posebno rada se spominja let, ko je bila zaposlena v stari tovarni Tehtnica v Železnikih, v oddelku galvanike. »Prala sem v bencinu, pretakala kislino in prekladala uteži, pa ni nič slabo vplivalo name; poglejte, kako lepe roke imam še zmeraj,« je zadovoljno povedala. »Veliko je bilo takih, ki so se tega dela otepale, jaz pa ne, vse sem znala delati. V službi so me imeli radi. Vsak dan smo dobile po pol litra mleka, smo ga popile za zdravje,« je dodala. Pravi, da je v domu v Radovljici zelo zadovoljna; tudi zato, ker jo svojci z veseljem in pogosto obiskujejo. Kako je ne bi, ko pa je kljub letom še vedno bistra, živahna in dobrovoljna. Na praznovanju je kot za šalo seštela pike na velikih papirnatih dominah, ki so jih v domu posebej za to priložnost izobesili na steno. Seveda jih je bilo sto.
