Smeh, glasba in dobra volja

Kranj se ob koncu julija tradicionalno prelevi v prestolnico poletnega veselja. Nekdaj Kranjska noč, dandanes pa Kranfest je minuli konec tedna znova prinesel vse tisto, kar znamo Gorenjci ceniti – dobro družbo, izvrstno kulinariko in glasbo, ki se ji ne da ubežati. Glavni trg je dišal po Karavani okusov, ulice so bile polne stojnic, lunapark na Slovenskem trgu pa je risal nasmehe na otroška lica. Obiskovalci so imeli možnost poleg klasičnega vodenega ogleda mesta spoznati kanjon reke Kokre, stopiti v Rove pod starim Kranjem, občudovati razgled z zvonika ali pokukati v kabinet izumitelja Puharja. Vse to v ritmu, ki ga lahko ponudi samo Kranj na vrhuncu poletja. Vreme je sicer ponagajalo, tako so večerne poletne nevihte odpihnile nekaj načrtovanih prireditev – ulično gledališče, ognjeni šov in komični impro večer so morali priznati poraz pred dežnimi kapljami. A dobre volje to ni odneslo.

Trnovo sredi Kranja

Osrednje koncertno prizorišče, Letno gledališče Khislstein, je v petek zvečer zadišalo po hip hopu. Nepozabna trojica – Nipke, Recycleman in Klemen Klemen – je dokazala, da slovenski rap ni zgolj glasba, temveč kronika naših ulic, zgodb in generacij. Nipke je razgrel množico z uspešnicami, ki jih znajo na pamet tako najstniki kot tisti, ki so nekoč prisegali na kasete in walkmane. Sledil je Recycleman, pionir, prej znan kot Ali En – glasbenik, ki je z Levo sceno postavil temelje domačega rapa, tokrat pa znova dokazal, da ni legenda brez razloga. Njegova energija je hip hopu dodala filozofski podton ter igro besed, tako ostrih kot britvica, pa še vedno tako svežih, kot da so nastale včeraj. Piko na i izjemnemu večeru je postavil Klemen Klemen, večni upornik brez dlake na jeziku v besedilih pesmi, ki nasmejejo in hkrati udarijo – za trenutek je Trnovo vzniknilo sredi Kranja.

Sobota v duhu nostalgije

Če je bil petek namenjen ritmom ulice, je sobota zavibrirala v duhu nostalgije. Letno gledališče se je prelevilo v romantično pravljico, ko so na oder stopili Plavi orkestar. Vsi kraji od Sarajeva do Kranja so zbrani v njihovih pesmih, ki so nekoč zvenele iz zvočnikov yugov in golfov. Bolje biti pijan nego star je zadonela kot himna večera, Ako su to samo bile laži pa kot nostalgična brca v srce. Glas in karizma Saše Lošića sta povezala generacije – od tistih, ki so jih poslušali na prvih ljubezenskih zmenkih, do mladih, ki so jih zdaj prvič slišali v živo. Ko je padel prvi bis, so vsi vedeli: to ni bil samo koncert, to je bil časovni stroj.

Dogajanje so glasbeno obogatili Rok'n'Band, Bort Ross in Lamai, Manouche ter Soul Fingers, ki so popestrili večere pred Prešernovim gledališčem, na Pungertu sta odmevala soul in džez, dolgčas pa ni bilo niti v KluBaru niti v Trainstation SubArtu. A Kranfest ni samo glasba. Karavana okusov je na Glavni trg pripeljala eksplozijo vonjav in okusov. Od rumenega tovornjačka Crazy Chicken do sladkih churrosov pri Sam Churros – vsak grižljaj je bil kulinarična razglednica, tako da je vsakdo sprejel navihani slogan Hujšali bomo jutri.

Ko pa so se nad mestom začeli zbirati oblaki, je Kranfest razprl svoj mavrični dežnik in niti dežne kaplje niso mogle pregnati smeha, glasbe in dobre volje.