Sodnik Mojmir Šiftar

Mojmir Šiftar, sodnik iz slovenskega MasterChefa z najkrajšim stažem v sodniški ekipi priljubljene kuharske oddaje, ki jo lahko spremljamo na Pop TV, trenutno živi v Kamniku. Pravi, da se je tja preselil pravzaprav zaradi žene Anje, ki tam živi že dlje časa. Za zdaj se v mestu počuti odlično in se ne namerava kmalu seliti.

Ravno na 23. rojstni dan ste izdali knjigo 44 odtenkov čaja. V njej je navedenih 44 edinstvenih receptov za pripravo jedi, pri čemer so osrednje sestavine čaji in čajne mešanice. Takrat ste veljali za nekoga, ki ima velik kuharski potencial, je rahlo neukrotljiv in brez strahu pred eksperimentiranjem v kuhinji. Koliko tistega Mojmirja je danes še v vas?

Mislim, da se je spremenila samo neukrotljivost v smislu, da sem se z leti malo umiril. Kar se tiče ustvarjanja in eksperimentiranja, pa je še vse tako kot pred desetimi leti: torej brez strahu in s še več strasti. Mislim, da ljubezen do kuhanja in ustvarjanja v meni nikoli ne bo ugasnila.

Kaj je tisto, kar vas je sprva pritegnilo h kulinariki?

Ravno to ustvarjanje in možnosti, ki jih ponuja kuhanje. Že od mladih nog sem radoveden in željan novih izkušenj. In prav v kuhanju sem našel način izražanja. Ko pa sem prvič stopil v kuhinjo velikega Janeza Bratovža, je bila to ljubezen na prvi pogled. Druga stvar, ki mi veliko pomeni pri kulinariki, pa je, da lahko s kuhanjem osrečuješ druge in jim na obraz pričaraš nasmeh.

Lani ste stopili v čevlje Bineta Volčiča in postali del sodniške ekipe MasterChefa Slovenija. Ste si predstavljali, da bo videti tako, kot je potem dejansko bilo?

Zagotovo je bilo prisotne nekaj treme in pritisk, ko sem stopil v Binetove čevlje, saj je ne nazadnje pustil ogromen pečat v slovenski kulinariki. Pravzaprav je bila izkušnja videti točno tako, kot sem si jo predstavljal. Ta izziv me je še posebej podžgal v smislu, da sem dobil glas, s katerim lahko delim svoje znanje in s tem pripomorem k še boljši kulinarični sceni v restavracijah in pa predvsem v slovenskih domovih.

Kot sodnik v MasterChefu ste v središču pozornosti, saj ocenjujete tekmovalce. Vas na cesti ljudje prepoznajo in ogovorijo?

Tudi na to sem se pripravljal in sem pozitivno presenečen nad odzivi ljudi, ki me opazijo. Seveda me prepoznajo in do sedaj še nisem imel neprijetne izkušnje. V večini primerov se pozdravimo, kakšno rečemo in seveda se tudi fotografiram z njimi – brez kakršnihkoli zadržkov. Pravzaprav mi to daje neko posebno zadovoljstvo in lep občutek, ko vidim mlade, njihovo navdušenje in to, da sem nekaterim celo vzor.

Lahko ocenite svojo vlogo sodnika in ali obstaja kakšno vodilo, ki se ga držite, da zagotovite poštenost in strokovnost pri ocenjevanju jedi?

Mojo vlogo naj ocenjujejo drugi, sam pa lahko povem, da vsaka odločitev, beseda in dejanje, ki se vidijo na kamerah, prihajajo iz mene in sem tudi za kamerami taka oseba. Moje vodilo za poštenost je bila in vedno bo stroka oziroma celotno kulinarično znanje, ki sem ga pridobil v svoji karieri do danes.

Že ko tekmovalce vidite prvič, lahko glede na lastne izkušnje ocenite, kdo ima največ potenciala?

Potencial pri kuharju se najprej pokaže takrat, ko prvič prime nož v roke in vidiš, kako ga obvladuje. Ker ko enkrat kot kuharjevo osnovno sredstvo obvladaš nož, se šele lahko pokažejo strast, želja in ustvarjalnost na višjih nivojih.

Kako pomembno vam je ohranjanje tradicionalnih receptov, hkrati pa odzivanje na sodobne kulinarične trende?

Na tradicijo gledam kot na nekaj neprecenljivega oziroma kot temelj, na katerem smo zrasli in na katerem se razvijamo. Zelo rad črpam navdih iz tradicionalnih receptov in jih predstavim v novi obliki, a hkrati nikoli ne pozabim, od kod je vse skupaj prišlo. Novi kulinarični trendi, ki vsaj malo ne slonijo na tradiciji, so težko tako pristni kot tisti, ki se razvijajo na podlagi že znanega v okolju.

Nedavno ste v točilnici in piceriji Mali grad predstavili svojo pico. Kje ste našli navdih za vse sestavine na njej in ime zanjo – My Peace by Mojmir Šiftar? Zasledili smo, da ste zanjo poleg posebnih pelatov in sira uporabili tudi štajersko krvavico, ocvirke, kamniško srebrno vloženo čebulico, motovilec, pečena bučna semena, emulzijo iz bučnega olja.

Kot rečeno, se rad opiram na tradicijo. V tem primeru sem navdih našel v kolinah, ki so moj najljubši slovenski običaj in me tudi zelo spominjajo na Prekmurje, od koder je naša družina. Ime smo »izumili« skupaj z Juretom iz Malega gradu.

Sicer vaše kreacije ljudje lahko okušajo v ljubljanski restavraciji Pen Klub. Kako ste delo uskladili z nastajanjem novih oddaj MasterChef Slovenija?

Tu sem se pa moral predvsem zanesti na svojo ekipo v restavraciji, ki je sicer z menoj že od prvega dne odprtja Pen Kluba. Vsak je prevzel določen del oziroma odgovornost in vse skupaj se je izkazalo kot odlično. Brez tako dobre ekipe si pravzaprav ne predstavljam, kako bi lahko usklajeval oboje.

Ogromno ljudi vas pozna kot kuharja, kakšen pa je Mojmir Šiftar v prostem času? Kako preživljate svoje dneve zunaj kuhinje?

Med ustvarjanjem v MasterChefu in Pen Klubu je pravzaprav zelo malo popolnoma prostih dni. Ko pa so, jih najraje preživljam z Anjo – tako, da doma kaj dobrega skuham, greva na izlet ali pa nekam v naravo.