Sok

Jeseni kuham sok, grozdni in jabolčni, zeliščne limonade kuham preko celega leta. Svojega grozdja nimamo, vsega dobimo ali ga za majhno ceno kupimo. Grozdja mora biti precej, da je vse skupaj smiselno delati. Kuhinja v garaži tedaj oživi v najlepšem pomenu besede. Plinski štedilnik postavimo na sredino garaže. Na njem kuhamo grozdje v dveh sokovnikih hkrati – v stereo izvedbi. Sokovnik je velecenjena stara naprava, ki se ni spremenila od svojega nastanka dalje. Črna tridelna posoda, kjer v spodnjem delu vre voda. Iz sredinskega dela izteka pipa z gumijasto cevko, kjer teče sok. Tretji del je preluknjan aluminijasti vložek, v katerem se sadje zaradi pare, ki nastane pri vrenju vode, soči. Tako nastane sok, ki ga sladkamo, še enkrat prevremo in shranimo v steklenice. V grozdni sok sem dodala 10 odstotkov soka aronije. Na en liter takega soka sem dodala samo 15 dag sladkorja. Vse skupaj je treba razredčiti z vodo. Tako smo dobili kakovosten domač grozdni sok z aronijo in z manj sladkorja. Na koncu je prišlo 100 litrov tega grozdnega soka z aronijo. Ali ga pijemo? Pa še kako. Sedaj smo med tednom doma le še trije, ostali kuhajo v svojih gospodinjstvih. Lahko si mislite, da s tem sokom oskrbujemo ne le domače kuhinje, temveč tudi vse študentske. V torek sem dobila prvo pošiljko jabolčnega soka. Tega so stisnili v šoli. Jeseni stiskajo jabolčni sok in kdor želi, ga lahko kupi. Sok prelijemo v nerjaveč sod. Pasteriziram ga s potopnim grelcem. To je pogruntavščina in pol, močno olajša delo. Uporabim ga tudi pri prekuhavanju grozdnega soka. Ko jabolčni sok prevre do 85 °C, poberem pene, ki nastanejo pri pregrevanju, pokrijem z manjšo pokrovko in zalijem s parafinskim oljem. V preteklih letih smo do decembra popili tri takšne sode (60 litrov drži) jabolčnega soka. Morda bo letos en sod dovolj. Potem bom še zadnjič porezala zelišča na vrtu, rožmarin, meto, meliso in skuhala domačo limonado. Namočila bom veliko količino zelišč, jim dodala bio limono (sok in tudi naribano lupinico) in pustila vse skupaj namakati dva dni. Potem bom vse precedila, ožela, dodala sladkor in citronko po okusu (vsako leto dodam manj sladkorja) in dobila bom limonado. Ostala zelišča bom še zadnjič posušila za čaj. Ko bo te limonade iz svežih zelišč zmanjkalo, bom pripravila novo limonado iz čaja. Iz suhih zelišč bom skuhala čaj, dodala limonin sok, citronko in sladkor in dobila bom domač ledeni čaj. Ni tako svežega okusa kot iz svežih zelišč, nič več pa ne pripravljam več kot 60 litrov tovrstne pijače vnaprej. Vsako leto se sprašujem, ali bodo moji otroci tudi to počeli? Če ne bi imela delovne kuhinje v garaži, zunanje terase, tega v običajni kuhinji sigurno ne bi počela. Kdo ve, mogoče bodo pili le vodo ali bodo kupovali umetne pijače ali si bodo omislili še kakšno lažjo varianto priprave domačih sokov.