Srečanje rodbine Hvasti

Pobudo za srečanje je dala Angelca Fajfar z Brega ob Savi, organizacijo pa je prevzela Jana Gostinčar. Vabilu se je odzvalo več kot trideset povabljenih.

Zakonca Fajfar, omenjena Angelca in njen soprog Lojze, sta izdelala tudi rodoslovno drevo potomcev Antona Hvastija in ga predstavila prisotnim. Zbrane informacije sta strnila v lično rodbinsko drevo na plakatu, Angelca pa je pripravila tudi knjižico z rodovnikom v pisni obliki. Rodovnik je vezan v zvezek, ki obsega osem generacij rodbine Hvasti. Vanj je vključenih 509 krvnih potomcev, zraven pa še vsi njihovi partnerji.

Med znanimi imeni zagotovo izstopa Franc Hvasti, nekdanji državni prvak v kolesarstvu in častni občan Kranja, ki je preminil leta 2023.

Starši tretje generacije so bili iz Žniderjeve družine rodbine Hvasti. Zakonca Fajfar raziskujeta izvor priimka že od leta 1997, ko sta se lotila pregledovanja matičnih knjig Župnije Kranj Šmartin. Sled pripelje do poroke Marije Novak z Brega 9 in Jakoba Hvastija iz Medna leta 1790. Njun sin Anton se je poročil nazaj na Breg, kjer je bila rojena njegova mati. Tako je prišel na Breg priimek Hvasti, iz katerega izvirajo vsi potomci Hvastijev na Bregu.

Kakšnih posebnosti v tej rodbini nista raziskovala, le izvor prednikov.

Ker sta bila Fajfarjeva pri svojem delu uspešna, sta raziskovanje razširila tudi na vas Breg ob Savi in sosednje vasi. Njuna zbirka zdaj vključuje skoraj 21 tisoč oseb.

Omenita pa tudi pretresljivo zgodbo starih staršev Mihaela Hvastija in Frančiške Cegnar, ki sta se poročila na valentinovo leta 1905. Po desetih letih zakona je Mihael padel na soški fronti, Frančiška pa je umrla tri leta pozneje. Za sabo sta pustila šest otrok, starih od 3 do 12 let. Tem v otroštvu življenje ni prizanašalo, razdeljeni so bili v tuje kmečke družine v okolici Brega. Kljub razseljenosti so ostali povezani vse življenje in to se usidralo tudi v njunih potomcih, naslednjih generacijah.

Takšnega srečanja v širši sestavi rodbina Hvasti še ni imela, se pa bratranci in sestrične pete generacije zadnjih 11 let srečujejo vsaj dvakrat letno in ob okroglih obletnicah.

Tokratno druženje je pomenilo pomemben korak k ohranjanju družinske povezanosti ter spoštovanju dediščine, ki jo je vredno ohranjati za prihodnje rodove.