Stari časi, smeh in fižol

Zgornja Bela – Dogodek je povezovala Hana Sodnik, ki je občinstvu na dvorišču Cucove domačije na Zgornji Beli razložila, da prebivalcem vseh treh Bel – Zgornje, Srednje in Spodnje – pravzaprav pravijo »fržovarji«. Fižol namreč dozori ravno v času žegnanja, po domače »smna«, ki ga na vseh Belah praznujejo na god farnega zavetnika sv. Egidija. Številnim družinam je nekoč fižol predstavljal pomemben del vsakdanje prehrane.

Etnološko-kulinarični dogodek

Tokratni Praznik fižola na Beli so začeli s krajšim kulturno-glasbenim programom. Meh harmonike sta raztegnila Luka Markič in Vid Šumi. Prisotne je pozdravila predsednica Kulturnega društva Bela Teja Dolinar. Zapele so Plamenke, preddvorski ženski pevski zbor. Sledile so »štorje z Bele«, prikaz, kako so delali in se zabavali ljudje v preteklosti, v časih, ko so bile televizije še redkost. Zgodbe smo slišali v narečju, se nasmejali prizoru, v katerem so v pripovedovalskih vlogah in ob prebiranju fižola zaigrali Francka Planinc, Francka Rozman in ljubiteljski etnolog Tomaž Rehberger. »Povedke so našli v knjigi Pod gorami, ki je nastala leta 2017 kot zapis folklornih in spominskih pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem. Pripovedi iz naših vasi so za knjigo, ki jo je uredila ddr. Marija Stanonik, zbirale in zapisovale Petra Lombar Premru, Francka Planinc ter Anica Arh ter tako pred pozabo rešile še zadnje sledove starodavne duhovne dediščine,« je napovedala igrani prizor Hana Sodnik.

Ob koncu kulturnega programa je zapel moški sekstet Kostanarji, ki se je k pesmi kasneje še vrnil, pa tudi harmonikarja sta kakšno zaigrala.

Praznik fižola sta poleg domačije pr' Cuc na Zgornji Beli gostili še Petanova domačija in Tomaževa kajža. Seveda brez okusnih in posodobljenih jedi iz fižola tudi letos ni šlo, za sladico pa so tokrat dodali na sopari kuhane orehove štruklje z medom. Te so obiskovalci lahko okušali v Tomaževi kajži, pa tudi še topli, sveže ocvrti kvašeni flancati so se našli. Na domačiji pr' Cuc sta bila na voljo ribji namaz s fižolom in fižolova solata z dimljeno postrvjo, komur je bila ljubša fižolova juha z Lovrenca, se je odločil zanjo. Na domačiji pr' Petan pa je ljudi pričakal še fižolov golaž iz Gostilne Bizjak.

Praznik fižola na Beli so obogatile tudi stojnice z različno ponudbo lokalnih izdelkov in pridelkov. Precej pozornosti so predvsem obiskovalke praznika namenile Sonji Roblek iz Bašlja in njenim rožam, narejenim iz papirja. Marsikdo se je ustavil pri Jožetu Štefetu s Srednje Bele, ki je vzbujal radovednost s svojim prikazom pletenja cajne. Stojnico si je delil z Janezom Planincem iz Mač, na ogled sta postavila celo pleten koš. Na eni od stojnic je bila tudi Tatjana Logar z Olševka, ki je ponujala predvsem različne testenine. Predstavila se je blagovna znamka zavoda za turizem Preprosto domače, zanimiv pa je bil tudi ob zadnji stojnici parkirani »kimpež«​. Stojnica je bila namenjena promociji projekta Okolju prijazna mobilnost Centra za trajnostni razvoj podeželja, »kimpež« pa je bil v preteklosti zagotovo eno najbolj trajnostnih prevoznih sredstev. Tokrat je seveda najbolj zanimal otroke.

Etnološko-kulinarični dogodek z degustacijo jedi iz fižola na Zgornji Beli je minil točno tako, kot so si organizatorji želeli: v dobri družbi, z obilico smeha in ob okusni hrani.