Pogovor z avtorjem Iztokom Geister jem je privabil kar lepo število ljubiteljev poezije. / Foto: Jelena

Stihi tišine in večnosti

Pesnik, pisatelj in esejist Iztok Geister je ob osemdesetletnici vizualnega umetnika Marka Pogačnika ustvaril pesniško zbirko Tihe stvari, ki so jo navdihnile doslej neobjavljene umetnikove risbe iz šestdesetih let.

Kranj – Večplastna, pretanjena in pronicljiva pesniško-umetniška zbirka je izšla ob odprtju Pogačnikove razstave Vedno v začetku, ki je še ta mesec na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju.

Poletni večer je v idilo Vrta gradu Khislstein privabil številne ljubitelje kulture, ki so lahko prisluhnili avtorju žlahtne zbirke Iztoku Geistru, ki je skozi pogovor z Nežo Gačnik predstavil nastanek tokratnih stihov, pa tudi svojo bogato kulturno-umetniško ustvarjalno pot, ki sega vse do šestdesetih let, ko je bil med pobudniki in glavnimi akterji legendarne umetniške zasedbe OHO. Prve pesmi je objavil v gimnazijskem glasilu Plamenica že leta 1963, kasneje pa je objavljal tudi v drugih revijah in izdal vrsto pesniških zbirk. Za svoja dela je prejel več priznanj, med drugim zlato ptico za poezijo, Rožančevo nagrado za esejistiko, nagrado Prešernovega sklada za prozo in zlatnik poezije za prispevek k slovenski poeziji.

Vselej aktivni direktor Galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež ga je nedavno povabil, da bi razstavo likovnih del Marka Pogačnika ob njegovem jubileju povezal s poezijo, kakor je bilo to običajno tudi v letih, ko je skupina OHO s svojim delovanjem dokazovala, da je na umetnost ter svet možno pogledati tudi drugače. Namesto sprva ponujenega ponatisa pesmi in risb iz zgodnjega obdobja sodelovanja je Geister napisal povsem nove pesmi na temo Markovih neobjavljenih risb ušes iz šestdesetih let. Zunanji del ušesa se mu je namreč že od nekdaj zdel najbolj likovni del obraza – nastajanje in minevanje lepote uhlja tankočutno ponazarjajo prav Markove risbe.

Trivrstične pesmi, ki po ritmu in zgoščenem izražanju spominjajo na japonsko haiku poezijo, z uglaševanjem metaforičnega besednega zaklada preigravajo pojme slišnosti in neslišnosti. Uhelj naj bi bila tista najtišja, stiha in upodobitve vredna stvar v tej poetiki prispodob in preoblikovanj – vse to tankočutno odmeva v Geistrovi briljantni pesniški zbirki.

V sklopu razstave ter zbirke pa je izšla tudi knjiga s pogovorom Miklavža Komelja s Pogačnikom, naslovljena Vedno v začetku, ki pa jo bodo na Vrtu gradu Khislstein predstavili danes, 20. avgusta, ob 20. uri.

×