Novinarska konferenca ni prinesla rešitve
Potem ko se že odločimo, da bomo nekaj spremenili, se pojavi strah pred spremembami. Vemo, da je strahov »milijontisoč«. In tako je strah pred prihodnostjo samo eden izmed njih. Le v nečem je drugačen. Ko se lotevamo novih stvari, pletemo sebe in svojo prihodnost iz neznanega. Takrat je najbolj normalno, da se pojavi strah pred prihodnostjo. Za celotno moje bitje je novost nepoznana. Karkoli spreminjamo, je vedno prisotno tveganje. Strahovi imajo tudi pozitivno stran – da nas odvrnejo od nevarnih početij. Kadar pa spremembe naštudiramo, premislimo in moramo le še zbrati pogum in uresničiti svoje zamisli.
Strah pred prihodnostjo ali strah pred spremembami lahko močno zmanjšamo, ko nekoga povprašamo za mnenje. Seveda moramo biti pri izbiri sogovornika zelo zahtevni. Predvsem ne potrebujemo pametnjakovičev, potrebujemo nekoga, ki nas bo najprej vestno poslušal, šele nato kaj pripomnil. Vendar po mojih izkušnjah so modri ljudje zelo pripravljeni sodelovati in pomagati iz svojih izkušenj. Zato – predvsem mladim ljudem – svetujem, naj si izberejo mentorja. Mentorji so izkušeni, imajo ogromno znanja, poznajo pasti posamezne stroke. Mentorji so precej poznani v poslovnem svetu. Pomoč mladim nudijo brezplačno. Bolj kot mentorji so problem mladi, ki po zaključku študija menijo, da vse vedo. Ko ugotovijo, da ne vejo vsega, je mimo deset let in še kakšna neljuba izkušnja. Tudi starejši se včasih obnašamo kot mladinci in tiščimo s svojim neznanjem naprej. Na razpolago pa imamo izkušenejše od nas, ki so nam pripravljeni brezplačno pomagati. Obstajajo spletne strani za iskanje mentorjev. Sam vedno pomagam mladim terapevtom, ki začenjajo svojo pot. Več ali manj jih zanimajo marketinški pristopi na začetku karierne poti in način soočanja s strahovi, ki so sestavni del vsake poklicne poti. Deljenje izkušenj je najmanj, kar lahko storimo, pogosto je celo zabavno, ko opozarjamo na stranpoti in na napake, ki smo jih storili sami. Po zaključku mentorstva nisem prepričan, kdo je bolj zadovoljen – tisti, ki je dobil vodenje, ali mentor.
Za pretiranim strahom pred spremembami oziroma strahom pred prihodnostjo je velikokrat občutek, da mi ne pripada nekaj dobrega, velikega, nekaj novega. Ali pa misel, da nisem dovolj dober, nisem dovolj lepa, da še nisem dovolj izobražen, da mi manjka še to ali ono, skratka cel kup neprijetnih občutkov in misli, ki nas odvračajo, da gremo naprej. Pogum iti naprej, kljub vsemu naštetemu, v dobršni meri dobimo ali pa ne dobimo ob stabilnem, varnem, odločnem in ljubečem očetu. Zato je vloga očeta pri vzgoji otrok ključna za spopadanje z novostmi, kot tudi za vstajanje od porazov. Njegova stabilnost in njegovo zaupanje vame me bo vedno spremljalo. Še največ pa bom imel od njega, ko bo on veroval vase.