Milan Lebar v filmu predstavlja zgodbo kranjskega lutkarstva. / Foto: osebni arhiv
Milan Lebar v filmu predstavlja zgodbo kranjskega lutkarstva. / Foto: osebni arhiv
Ta čudoviti svet kranjskega lutkarstva
V dvorani Mestne knjižnice Kranj smo si v četrtek ogledali premiero dokumentarnega filma Lutke po Kumpu avtorja Milana Lebarja. Film je čudovit poklon lutkarju Saši Kumpu, ki je kranjskemu lutkarstvu dal korenine, in številnim njegovim naslednikom, ki so iz njih pognali v visoko in daleč vidno drevo s široko razvejano krošnjo lutkovne ustvarjalnosti.
Kranj – Lani so kranjski lutkarji stoto obletnico rojstva slikarja, scenografa in lutkarja Saše Kumpa počastili z različnimi dogodki, že pomladi s priložnostno razstavo in srečanjem lutkarjev vseh generacij, jeseni pa so v Mestni knjižnici Kranj ob obsežni razstavi pripravili še izdaten katalog. Pred dnevi predpremierno v OKC Krice Krace, kjer že dolga leta »gnezdi« Zveza ustvarjalnih društev, minuli četrtek pa v dvorani knjižnice so predvajali še dokumentarni film Lutke po Kumpu avtorja Milana Lebarja, scenarista, snemalca in režiserja v eni osebi.
»Dejstvo je, da je bil Saša Kump zgodovinski marker kranjske lutkovne scene, saj so se od takrat naprej lutke kontinuirano dogajale vse do današnjih dni,« je občinstvo pozdravila in k ogledu filma povabila lutkarica Ksenija Ponikvar. Vstopimo torej v svet kranjskega lutkarstva.
Seveda že v prvih filmskih sekundah v prvi plan stopijo lutke različnih barv, tipov in velikosti, ki hitijo v dvorano, kamor jih tako kot nas gledalce vabi eden izmed njih, mož z brki: »Predstava se začenja!«
Filmsko zgodbo odpre avtorica razstave v knjižnici Petra Puhar, ki predstavi lik Saše Kumpa in osvetli njegovo vlogo pri vzpostavitvi lutkarske scene v Kranju. V nadaljevanju prisluhnemo mislim njegove hčere Alje Kump Ankerst, ki poudari, kako predan je bil oče lutkarstvu, sledijo nekateri njegovi sodobniki, med drugim sodelavka v Prešernovem gledališču Tilka Intihar in igralec Tine Oman, o vplivu, ki ga je imel na razvoj lutkarstva v Kranju, kasneje pa tudi na avstrijskem Koroškem, pa spregovori tudi Edi Majaron, eden naših največjih strokovnjakov za področje lutkarstva.
Predstavljeni so pomembni ustvarjalci, ki so lutkovno dejavnost krepili in jo med mladimi širili naprej, med njimi sta najpomembnejša Cveto Sever in Vladimir Rooss, ob njem je spomine na lutkarska leta obujala žena Duša Repinc Rooss ... Izvemo, da je Saša Kump izdelal več kot dvesto scenografij v Kranju, pa tudi na avstrijskem Koroškem – v Šmihelu in na Rebrci, o čemer v filmu pripoveduje koroški Slovenec Nužej Tolmajer.
Avtor filma Milan Lebar iz Videa Oskar z lutkarji sodeluje že več kot 25 let, v zadnjih letih veliko tudi z Zvezo ustvarjalnih društev, in je za različne lutkovne predstave pripravil že kar nekaj filmov, s pomočjo katerih so se lutkovne skupine uvrščale tudi na festivale doma in po svetu. »Najprej je bila želja, da bi se ob obletnici posnel film o Saši Kumpu, sam pa sem se odločil iti še korak naprej. Že dolgo sem si želel nekaj dobrega narediti za kranjske lutkarje, saj gre za zelo zanimive, kreativne in značajsko pozitivne ljudi, ki nikoli ne silijo v ospredje,« o filmu razmišlja njegov avtor. »Zato sem pomislil, da je tokrat idealna priložnost, da posnamem film, ki bo hkrati tudi dokument o zgodovini in fenomenu kranjskega lutkarstva.«
V nadaljevanju filma tako sledi predstavitev številnih lutkaric in lutkarjev, ki so svoje znanje pridobivali pri Saši Kumpu in kasneje Cvetu Severju ali Vladimirju Roossu. Tako s svojimi zgodbami o lutkovnih skupinah, ki so jih vodili ali v njih sodelovali, v filmu nastopijo številni ustvarjalci, tako tisti, ki so z lutkovno dejavnostjo že prenehali, kot tisti, ki se z njo še vedno ukvarjajo. Sogovorniki v filmu so med drugim Janez Eržen, Rastko Rastislav Tepina, Mita Muljavec - Uršič, Bojan Pretnar in Mojca Pavlič Drnovšek, neumorni lutkarici Nataša Herlec in Ksenija Ponikvar, sledijo Ajda Rooss, Boštjan Sever in njegov sin Nejc, Uroš Korenčan, Andrej Štular, Petra Stare, glasbenik Andrej Adamek in drugi. Skupaj v filmu nastopi kar 22 ustvarjalcev in sopotnikov lutkarskega Kranja.
Ob pripovednem delu film spremlja tudi bogat slikovni, če so bili posnetki iz preteklosti dovolj kvalitetni, pa tudi filmski material. »Za bogat material gre velika zahvala samim lutkarjem, saj mnogi med njimi skrbno hranijo dediščino lutkovnih skupin, od fotografij, filmov do gledaliških listov, skic za izdelavo lutk, tudi samih lutk. Posebna zahvala gre seveda Alji Kump Ankerst, ki skrbno hrani očetovo ustvarjalno dediščino, ki smo jo v veliki meri lahko pokazali tudi v filmu.« Milan Lebar je material za film pripravljal že več kot dve desetletji, intenzivno pa zadnje leto.
Film Lutke po Kumpu je vsekakor pomemben dokument o začetkih in razvoju kranjske lutkovne scene, ki že več kot pol stoletja navdušuje tako otroke kot odrasle. Žal se lokalno okolje premalokrat zaveda, kako pomemben dejavnik ne le v izobraževanju otrok, ampak tudi v širši kulturni krajini mesta, Slovenije in v mednarodnem prostoru so bili in še vedno so kranjski lutkarji. Milan Lebar je ob njihovi pomoči s filmom opravil veliko delo, zato toplo priporočamo njegov ogled na spletni strani OKC Krice Krace.