Tanja odgovarja

»Učiteljica 1939«

Prebiram vas že dolgo časa, obračam se na vas. Kaj lahko pričakujem? Hvala vam za vse.

Ker niste navedli, pod katero šifro bi se želeli »skriti«, sem si vas dovolila poimenovati po svoje. Naj še povem, da že dolgo nisem dobila pisma s tako lepo pisavo in da iz vsakega napisanega stavka veje vaš nekdanji poklic, učiteljica. Lepo je prebrati, da sta s soprogom in potem tudi z družino leta živeli v slogi in razumevanju, kar v harmoniji. Vendar pa nič ni večno dobro, čeprav tudi nič ni večno slabo. Življenje valovi navzgor in tudi navzdol in pri vas je prišlo malce temačnejše obdobje. Sprašujete za vnukinjo, za katero ste dobro napisali, da s soprogom nista gradila odnosa. Današnje življenje za mlade ljudi ni preprosto. Tempo je zelo hud, zahteve po uspehu visoke in žal sta tudi vaša dva podlegla temu napačnemu pristopu, ki dandanašnji zajame veliko ljudi. Mlada dva sta se znašla v »mrtvem« kotu, ko je mogoče narediti zelo malo, tisto, kar lahko naredita, pa morata narediti sama. Res je, da pri tem potrebujeta pomoč, toda ta pomoč mora priti od zunaj, od strokovnih ljudi. Vi kot babica, še bolj kot prababica lahko storite samo eno. Izrazite lahko brezpogojno ljubezen do vseh treh. Do vnukinje, do pravnuka in do priženjenega vnuka. Da, tudi vnukinjin mož potrebuje vaše razumevanje, saj je iz napisanega razvidno, da se je za družino na svoj način trudil, vendar je njegovo razumevanje družinskega življenja drugačno, saj očitno meni, da mora za družino poskrbeti finančno in da je to dovolj. Vi kot babica oziroma prababica lahko nastopite s toplino, pogovorom in občasno s kakšno malenkostjo (čokolado za vnuka, knjiga za vnukinjo …), ki bo pokazala vpletenim, da vam je mar, da pa se ne boste vmešavali. To je največ, kar lahko storite, in hkrati tudi edino, kar lahko storite. Za vse drugo morata poskrbeti mlada sama, saj življenje ni postavilo tega izziva pred vas, ampak ga je namenilo njima. S tem se bosta gradila in rasla. Vaša naloga v tem primeru je, da prenehate sebe pretirano obremenjevati s tem, kaj bo z njimi, zakaj in kako se je to zgodilo in kaj zdaj. Nič od tega ni vaše, vaša naloga, ki vam jo je namenilo vesolje, je to, kar ste že omenili. Pomagate, ko vas prosijo, drugače pa se trudite, da kar najbolj zdravo in zadovoljno preživite s svojimi dragimi čas na tem planetu. Sprašujete tudi glede sprememb, ki se vama z možem pojavljajo hitreje, kot jih lahko rešujete. Res je, pa ne samo vam, vsem nam se čas vrti vedno hitreje, za kar pa smo v večji meri krivi kar sami. Seveda vrtenja Zemlje ne moremo ustaviti, lahko pa umirimo svoj čas, in sicer tako, da pri sebi naredimo seznam prioritet, torej stvari, ki so nam pomembne, in skrbimo zanje. Predvsem pa se ne obremenjujemo s stvarmi, na katere nimamo vpliva. Srečno.