Tanja odgovarja

»Zaskrbljena«

Spoštovana gospa Tanja! Pišem v imenu babice, ker nima elektronskega naslova. Redno prebiram vaše odgovore in svetovanje, zdaj pa jaz potrebujem vašo pomoč. Imam močne bolečine v hrbtenici zaradi poškodbe. Zanima me, ali se bodo te bolečine kmalu kaj zmanjšale. Snaha bo kmalu odpotovala z otrokoma v tujino in me zanima, ali bo potovanje uspešno.

Name se lahko obrnete po elektronski pošti, lahko pa tudi po navadni pošti na naslov časopisa – na kuverto dopišite Za Tanjo in dobim vse, kar je naslovljeno name. Za marsikoga je stari način lažji. Seveda pa lahko tudi tako, kot ste naredili vi. Naj vas potolažim, da se bodo bolečine, ki jih imate zaradi padca in posledično okvare, kmalu zmanjšale in sčasoma čisto preminile. Padci niso bili tako nedolžni in starejši ko smo, več časa potrebujemo za okrevanje. Vse bo v redu. Potovanje v tujino bo uspešno in srečni ter polni lepih vtisov se bodo vrnili domov. Domotožje naredi svoje in prav je, da gredo in da si snaha napolni baterije oziroma nabere novo energijo. Lepo vas pozdravljam in vam želim vse dobro.

»Jesenčica«

Večkrat sem vam že mislila pisati, pa je zdaj očitno postalo dovolj hudo, da vam tudi zares pišem. Od mladostne zveze, ki se ni končala s poroko, sem večinoma samska. Po enem ali dveh kratkotrajnih poskusih sem nad dvojino obupala. Je moja samskost dokončna? Po izgubi očeta je sedaj za njegove otroke prišel čas za dediščino. Za zdaj je stvar videti izredno zapletena. Ne želim se skregati, vem pa, da se bom morala morda postaviti zase, ker sem se doslej vse preredko.

Najbrž poznate pregovor, da ima vsaka metla svoj štil. Lahko se še toliko trudimo, ne samo za dvojino in ljubezen, lahko za karkoli, a usoda je tista, ki naredi svoje. In spet smo pri pregovoru, da ljudje obračamo, a Bog obrne. Lahko bi imeli zvezo trideset let, pa bi se končala, če bi bilo tako namenjeno. Ne, ni vam namenjeno biti sami. V enem letu boste spoznali nekoga, ki vam bo ogrel srce, in začela se bo lepa ljubezenska zgodba, ki se nikoli ne bo končala. Nikoli ni prepozno za srečo in lepo vas prosim, da še naprej v sebi ostanete otrok. Tega ne zna vsak. Dediščina vam bo naredila nekaj sivih las. Najpomembnejše pri tej zadevi je, da ne popustite oziroma se ne odpoveste deležu, ki vam po zakonu pripada. Če nimate svoje družine, ne pomeni, da lahko ostanete brez vsega. Kar nekaj vas je vpletenih in vsak ima svoje stališče, svojo resnico. Vendar naj vas to ne zmoti, saj imate tudi vi svoj pogled in tega se držite. Zdaj je res zapleteno, a se bo kmalu začelo razpletati, saj je vsem v interesu, da se čim prej zaključi. Ne varčujte z besedami, na glas povejte svoje. To ne pomeni, da se morate sporeči. Pomeni le, da ste tudi vi nekje. Na koncu se bo razrešilo tako, da bo za vse prav in pošteno. Lepo vas pozdravljam.