Teden dni na Majorki (2)

Na južni obali Majorke so v dolgem nizu razpršena številna letovišča z obmorskimi promenadami, ki jih zjutraj za rekreacijo izkoristijo redki turisti, v večernih urah pa uličice zaživijo ob zvokih in vonjavah, ki prihajajo iz prepolnih restavracij. V primerjavi z razgibano obalo gorskega severa je južni del otoka raven, pusta, skoraj puščavska pokrajina pa se preliva v dolge peščene plaže in skrite zalive.

Naravni park Mondrago

Ene najlepših plaž na otoku so zagotovo del parka Mondrago. Istoimenska Cala Mondrago ter plaža S'Aramador in zaliv Caló des Borgit​ slovijo po belem drobnem pesku, turkizno modrem morju ter borovih gozdičkih, med katerimi so speljane številne pohodne poti. V vročem julijskem dopoldnevu pa so nam borovci delali prav prijetno senco, ko smo si z Izo in Emo izborile zadnji košček sence ob zalivu Caló des Borgit in se kasneje tega dne sprehodile še do čudovite plaže S'Aramador. Ko je sonce počasi le začelo izgubljati svojo moč in so nam tudi temperature končno dopustile druge dejavnosti kot izmenično poležavanje v senci borovcev in hlajenje v morju, smo se odpeljale zahajajočemu soncu naproti – proti Palmi.

Večer v mestu

Tako kot v številnih drugih mestih na jugu Španije so tudi v Palmi Mavri pustili močan pečat. Njihove prisotnosti ne zaznamuje le značilna arhitektura arabskih kopeli in palače Almudaina, temveč o bogati zgodovini mesta pričata tudi mogočna katedrala La Seu in slikovito staro mestno jedro z ozkimi ulicami ter starimi stavbami pastelnih barv in ozaljšanih pročelij. V Palmi smo preživele pester večer, ki smo ga začele s sprehodom skozi široko avenijo Passeig del Born in nakupovanjem spominkov, nadaljevale z ogledom mogočne katedrale Santa Maria in zaključile v restavraciji Moltabarra, ki nas je v svojo notranjost zvabila zaradi »odštekane« dekoracije z »letečimi« kolesi in starinskimi džuboksi ter odlično ponudbo tapasov po polovični ceni, ki jih vsak torek v središču mesta ponujajo restavracije na Ruta Martiana. (Se nadaljuje)